Prispevek s pomočjo publicistike, zakonodaje, spomenic in propagandnega gradiva predstavlja, kako so posamezni akterji na Slovenskem v času prve svetovne vojne naslavljali matere, ter če se tudi pri njih kaže fenomen »militarizacije materinstva«, ki je bil značilen za druge evropske države. V kontekstu diskurzivne »militarizacije materinstva« analizira načine tvorbe ženske (nacionalne) identitete. Odgovoriti poskuša na vprašanje, katere (patriotične) dolžnosti so nalagali ženski kot materi, npr. če so se zaradi zniževanja rojstev v tem času tudi pri nas pojavljale pronatalistične pobude, predvsem takšne, ki so se zavzemale za socialno in zdravstveno zaščito (nezakonskih) mater in otrok. V nadaljevanju analizira poglede na vzgojno delo mater v času, ko je bilo to zaradi odsotnosti očetov, nerednega pouka in težkih vojnih razmer še toliko težje. Hkrati obravnava reprezentacije ženske kot žalujoče matere ob smrti sina − vojaka. V tem kontekstu ugotavlja, da je bil v času vojne tudi v slovenskem tisku pogost motiv žalujoče, a hrabre in ponosne matere. V posebnem poglavju predstavi tudi poglede ženskih avtoric na tematiko materinstva.