Nacionalna karakterologija, tj. literarno-filozofska tradicija eruditskih razpravljanj o narodnem značaju, je dandanes v zahodni misli v veliki meri pozabljen trend, ki je preživel kvečjemu na ravni popularne psihologije in, v fragmentarni obliki, v nekaterih novinarskih žanrih. Vendar pa je imela nacionalna karakterologija v preteklosti v kulturni zgodovini mnogih držav pomembno vlogo in močan vpliv na genezo nacionalnih ideologij in diskurzov o kolektivni identiteti. S svojimi koreninami, ki sežejo do renesanse in razsvetljenstva, je nacionalna karakterologija z vzponom moderne znanosti in sociologije najprej izkusila nekakšen konec, da bi se nato ponovno pojavila, in to ob koncu 19. stoletja v obliki modernistične esejistične filozofije. Do njene oživitve je prišlo v zvezi s krizo pozitivistične epistemologije in vzponom raznih »življenjskih filozofij« in zgodnjih oblik fenomenologije. Nacionalna karakterologija, sicer opazen knjižni trend mnogih fin-de-sie`cle kultur Evrope in obeh Amerik, je bila še posebej priljubljena v mnogih perifernih in pol-perifernih državah, od Mehike do Južne Evrope in Balkana, kjer ni služila zgolj za slavljenje nacije in utrjevanje še zmeraj fluidnih nacionalnih identitetnih diskurzov, temveč tudi kot intelektualno sredstvo družbene, kulturne in pogosto tudi neposredno politične kritike. Z oblikovanjem občih mest, ki so kot vplivni razlagalni modeli preživela do dandanes, je v slovenskem primeru kritična nacionalna karakterologija pustila trajen pečat na identitetnih diskurzih V svojem prispevku bom predstavil nastanek literarnega in filozofskega žanra nacionalne karakterologije v Sloveniji v obdobju od prve polovice 20. stoletja do zgodnjega povojnega obdobja in analiziral razloge za njeno popularnost. Sledil bom njenemu razvoju v kontekstu spopadov za opredelitve identitete in državnosti v medvojni Jugoslaviji, pri čemer jo bom obenem poskušal umestiti v širši, mednaroden okvir, in sicer sledeč njenim recepcijam in strukturnim podobnostim, ki so omogočile njeno širitev v specifične nacionalne in kulturne kontekste. Glavni namen mojega prispevka je pokazati, kako je nacionalna karakterologija postala ena od osrednjih potez diskurzov o slovenski nacionalni identiteti v 20. stoletju, poudarjajoč njene spremembe, notranja neskladja in inherentne dvoumnosti, ter še zlasti nejasne meje, ki ločujejo kritično nacionalno karakterologijo od radikalnih projektov nacionalnega preporoda v medvojnem obdobju.