Medtem ko je bilo veliko raziskovalne pozornosti posvečene vprašanju nacionalizma in nacionalne identitete, je bilo zanimanja za vlogo ekonomskih, političnih in socialnih identitet na podeželju manj. V danem obdobju, za katerega so bile značilne korenite ekonomske, politične in družbene spremembe, je na podeželju živela večina prebivalstva. Ta prispevek bo zato obravnaval, kako so spreminjajoče se identitete in konflikti med različnimi podeželskimi identitetami vplivale na lokalno in nacionalno politično življenje. Najpomembnejša sprememba v podeželski politiki je bila uvedba splošne mo- ške volilne pravice po prvi svetovni vojni. Ta je podeželskemu prebivalstvu zagotovila glasovalno pravico in možnost vplivanja na politiko na državnem nivoju. Obenem je zemljiška reforma obetala povečanje ekonomske moči kmečkega stanu. Na tej podlagi so nastale stranke, ki so težile k zastopanju ruralne druž- be. Pričakovati bi bilo, da bodo tovrstne stranke v obdobju po letu 1918 prevladovale, kar pa se ni zgodilo. Medtem ko iščejo tradicionalne razlage vzroke v zunanjih dejavnikih, ki so spodkopavali politične procese, bomo v tem prispevku zagovarjali stališče, da agrarne stranke niso bile zmožne preseči notranjih nasprotij ruralne družbe. Nasprotja, ki so zadevala ekonomsko, družbeno in politično moč v vasi, so spodkopavala politične stranke na najnižji ravni in s tem vplivala na njihovo uspešnost tudi na regionalni in državni. Težave zaradi različnih ekonomskih, političnih (radikalnih in konservativnih), generacijskih in družbenih identitet, so narekovale nestabilno in fragmentarno politiko, in s tem politične stranke slabile na organizacijskem nivoju. Ta prispevek želi raziskati, katere identitete so igrale glavno vlogo na podeželju, zakaj so bile v medsebojnem konfliktu in kako to, da stranke niso zmogle premagati teh nasprotij. Prispevek se osredotoča na izkušnje romunske Partidul Naţional Ţărănesc in irske Clann na Talmhan. Za potrebe primerjalnega prikaza je bila izbrana CnT, in sicer z namenom poudariti, da posledice ruralnih identitet za lokalno in nacionalno politiko niso bile vezane zgolj na srednjo in vzhodno Evropo, ampak so bile del širšega evropskega vzorca, ki izvira iz potekajoče družbene, politične in ekonomske tranzicije.