Judovske skupine Volkssänger so potovale med glavnimi mesti Habsburške monarhije. Mobilnost je v marsičem določala njihove nastope. V njihovih nastopih lahko opazujemo soočanje zelo različnih identitet. Pod vplivom dinamike nenehnega potovanja (»biti nekje vmes«), so izzivali tako etnične stereotipe (na primer češka Brezinka, ali judovski kleine Kohn) kot tudi spolne vloge (ljubka subreta ali moški Heurigen pevci ter kvalitete, ki jih morajo imeti, da privabijo občinstvo), ki pozivajo k fragmentaciji subjekta v nadnacionalnem kontekstu in navkljub občinstvu, med in onkraj nacionalnih diskurzov. Postavljeni vpra- šanji sta torej: Kako so bile izpogajane habsburške identitete v priljubljenih nastopih Volkssängerjev? Na kakšne načine so bili kulturno prevedeni (nacionalni) stereotipi? Prispevek želi analizirati visoko refleksivne prostore vmesnosti v kulturnih prevajanjih del, ki so jih Volkssängerji izvajali po različnih mestih habsburške monarhije. Izhodišče moje analize so številne pesmarice, zapisniki cenzurnih organov, pa tudi časopisni oglasi in recenzije posameznih nastopov.