Topografske razglednice so bile kot objekti popularne kulture dolgo obravnavane kot »nevredne« raziskovalne pozornosti. Kljub temu so bile na videz apolitične razglednice vpletene v procese oblikovanja identitete. Zato so lahko uporaben vir informacij o oblikovanju identitet in (samo)identifikacij. Razglednice imajo pomembno vlogo pri oblikovanju in interpretaciji realnosti. Z upodobitvijo krajev, regij ali turističnih atrakcij izražajo ideologije kraja, ponujajo vpogled v vsakodnevne zgodovinske prakse in portretirajo različne individualne identitete. Desetletja pred prvo svetovno vojno veljajo za zlato dobo razglednic. Takrat so se uveljavile kot priljubljena oblika množičnega komuniciranja. V istem času je bila Spodnja Štajerska (nekdanja Untersteiermark, današnja Štajerska) kot regija, ki jo je močno zaznamovala dvojezičnost, obremenjena z zaostrenimi nacionalnimi konflikti. Spori so nastajali predvsem okoli zahtev po jezikovnih odredbah in pravicah: jezik ni bil več le sredstvo komuniciranja, temveč je postal tudi simbol nacionalne pripadnosti in identitete. Topografske razglednice, na katerih se zmeraj križajo vizualne in jezikovne predstave, so potemtakem služile kot »oder« na katerem so lahko bile predstavljene »nacionalne« zahteve po specifičnem ozemlju. Vendar pa razglednice ne nudijo zgolj evidence o naraščajoči jezikovni in etnič- ni polarizaciji, temveč lahko obenem upodabljajo tudi dvojezičnost, nacionalno indiferentnost in pragmatično prilagodljivost. S tem lahko nakazujejo, da za regijo niso bile značilne le neprodušno zaprte in nasprotujoče si etnično-jezikovne skupine. Dejansko identitete prebivalcev na Spodnjem Štajerskem v bistvenem niso bile določene z nacionalnostjo, ampak z lokalno, regionalno ali družbeno pripadnostjo verskim, političnim ali kulturnim skupnostim. Tako posamezniki kakor tudi skupnosti so v mnogih ozirih »identitetni hibridi«. Iz tega razloga se zdi, da so razglednice kot medij, ki je bil blizu vsakdanjemu življenju na presečišču javnega in zasebnega – množično uporabljane in največkrat apolitične – pravšnje gradivo za soočanje z vprašanji identifikacije in multiplih identitet na Spodnjem Štajerskem v obravnavanem časovnem obdobju.