Sodobna zgodovina Kosova, za katero so značilni delitev na albansko in srbsko etno-politiko, nasprotujoči si spomini na etnično čiščenje, sporna državnost in vseprisotnost revščine, predstavlja še posebej plodno polje za študije verskih, etničnih in nacionalnih identitet, formativne družbeno-kulturno vloge vojne in množičnega nasilja, in ne nazadnje tudi posebnih oblik sodobnega zahodnega imperializma in postkolonializma na Balkanu. Prispevek bo raziskal razvoj lokalnih in etno-nacionalnih identitet Goranov, ki po drugi svetovni vojni poseljujejo najjužnejši del Kosova. V ospredju prispevka bo predvsem vpliv zaostrenih medetničnih odnosov med kosovskimi Albanci in Srbi na etnogenezo goranske manjšinske skupnosti. V prispevki bom razglabljal tudi o tem, kako sodobno zgodovino Kosova, ki je prestala več velikih političnih preobratov (ob težavne mejne province pod budnim očesom državnega represivnega aparata, preko avtonomije, ko je bilo ozemlje v veliki meri pod nadzorom etničnih Albancev, do desetletja neposrednega upravljanja iz Beograda in naposled do mednarodne zaščite in neodvisnosti), vidijo sodobni Gorani. Gre za na nek način alternativno pripoved, ki izziva srbske, albanske in zahodne zgodovinske diskurze o tej regiji oziroma državi. Tovrstna multidisciplinarna študija primera bo metodološko slonela na obširnem etnografskem terenskem delu in pristopu ustne zgodovine. Ustna zgodovina in antropološko delo bosta uokvirjena v širšo zgodovinsko in politično analizo Kosova kot prostora medetničnih spopadov za prevlado nad spornim teritorijem, tako v fizičnem kot simboličnem smislu, kakor tudi kot prostoru nasprotujočih si geopolitičnih interesov.