Šola je bila v očeh ideologov povojnega režima in njihovih pedagoških svetovalcev eno najpomembnejših orožij v boju za »novo družbo« in »novega človeka«, zato naj bi jo posebej temeljito očistili pretekle dediščine ter prenovili z novimi ljudmi in vsebinami. Predvojne Sokole in Orle je zamenjala Fizkulturna (od leta 1948 Telovadna) zveza Slovenije, ki se je leta 1952 preoblikovala v Zvezo za telesno vzgojo Partizan. Časopis Tovariš je 27. junija 1947 poročal o Zavodu za fizkulturo kot ustanovi, »ki bo osvobodila slovensko fizkulturo tujega vpliva, ki jo bo otrebila odvišne navlake ter ji dala ljudski in življenjski značaj«. Prva generacija novih učiteljev telovadbe in športa se je po enem letu, kolikor je trajalo šolanje, razkropila po slovenskih krajih in odločilno krojila usodo razvoja športa tako na lokalnem kot tudi državnem nivoju. Skozi njihove osebne zgodbe in ohranjene arhivske vire osvetljujemo mehanizme vzpostavitve visokega šolstva ter njen vpliv na razvoj ali obuditev športnega življenja v novi socialistični ureditvi nasploh.