V nacistični Nemčiji sta imela vzgoja in izobraževanje zelo pomembno vlogo, mogoče celo pomembnejšo kot se zdi na prvi pogled. Del nacistične stranke NSDAP je bila strankina organizacija Hitlerjugend, ki je skrbela za vzgojo mladih fantov v bodoče nemške vojake. Znotraj nje je delovala podorganizacija za dekleta imenovana Bund deutscher Mädchen, ki je vzgajala dekleta za bodoče nemške žene, ki bodo skrbele za dom in družino. Obe organizaciji sta bili zelo dejavni v nemškem izobraževalnem sistemu. Le tega so Nemci v času druge svetovne vojne vzpostavili tudi na okupiranih slovenskih območjih Gorenjske, Spodnje Štajerske in Mežiške doline. Cilj nemških oblasti je bil s ponemčevanjem Slovencev pričeti že v predšolski in šolski dobi ter tako v nekaj letih popolnoma ponemčiti slovenski narod. V Mežiški dolini je nemški okupator že v prvih tednih okupacije pričel s prvimi jezikovnimi tečaji za šolsko mladino in odrasle, ki so potekali v vseh večjih krajih po Mežiški dolini. Jeseni leta 1941 se je pričel redni pouk v ljudskih šolah pod vodstvom učiteljev iz avstrijske Koroške. Leta 1943 je pogosta partizanska dejavnost na podeželju ovirala šolsko delo. Stanje se je leta 1944 razširilo tudi na šole v večjih krajih Mežiške doline, ki so morale svoje prostore odstopiti vedno večjemu številu nemških vojaških in policijskih enot. Nemško ponemčevanje in izpad pouka sta povzročili, da je bilo ob koncu vojne precej slovenskih otrok in mladostnikov popolnoma ali deloma nepismenih in so imeli težave pri ponovnem vključevanju v učni proces.