Starejši slovenski trgovci so se večinoma s samoizobrazbo in pridnostjo povzpeli do določenega blagostanja in ugleda. Prav zato so mogoče o pomenu izobrazbe v slovenskih trgovskih krogih razmišljali že sredi 19. stoletja, v dobi narodne prebuje. Trgovci so namreč predstavljali enega nosilnih stebrov meščanstva in ni bilo vseeno, koliko so bili izobraženi in omikani. Začetki trgovskega šolstva v Avstriji segajo v 18. stoletje, v čas cesarice Marije Terezije. Takrat je bila na Dunaju ustanovljena prva trgovska šola, k. k. Real-Handlungsakademie. Dobrih sto let kasneje je na Slovenskem obstajala le 1834. leta ustanovljena Mahrova trgovska šola v Ljubljani, pa še ta z nemškim učnim jezikom. Sicer pa so se trgovske šole delile na trgovske nadaljevalne (gremialne) šole, nižje trgovske šole, srednje šole poimenovane kot višje trgovske šole (sprva tudi akademije) ter nazadnje trgovske visoke šole (v času Avstro-Ogrske sta bili le na Dunaju in v Trstu). V času prve Jugoslavije pa sta v Sloveniji poleg gremialnih in dvorazrednih trgovskih šol delovali še dve trgovski akademiji, organizirana pa je bila tudi vrsta trgovskih tečajev. Lahko rečemo, da je bilo v času do druge svetovne vojne za trgovski naraščaj dobro poskrbljeno.