Prva šola v Goriških brdih je bila ustanovljena leta 1826 v Kojskem. Do tedaj, pa tudi še kasneje, je bil pretežni del prebivalstva nepismen. Izbrani sta dve območji raziskave in sicer današnja župnija Kojsko ter župnija Kožbana, kjer je bila šola ustanovljena šele leta 1870. Na podlagi podpisov botrov v župnijski knjigi, je avtorica poskušala ugotavljati vpliv stopnjo pismenosti v kraju oziroma župniji ter ugotavljati razlike v deležu pismenosti med spoloma. Med nižjimi sloji je znanje branja in pisanja pomenilo prestiž, ki ga zaradi dela za preživetje ter s šolanjem povezanih stroškov niso zmogli. Otroke, in še to zlasti prvorojence oziroma fante, ki so bili določeni za univerzalne dediče in so ostali na kmetiji, so v 1. polovici 19. stoletja šolale le najpremožnejše družine. Dekleta so šolali še redkeje; gre predvsem za družine veleposestnikov in uradnikov. Večino teh otrok so poučevali zasebni učitelji, dekleta pa so obiskovala šolo, ki so jo v Gorici imele sestre uršulinke. Le redki nadarjeni učenci so svoje znanje izpopolnili na goriški Normalki. Visok družbeni položaj le-teh v skupnosti se je kazal skozi zasedanje pomembnih položajev kot so župan in zapriseženec pri popisu premoženja in oporokah.