Prispevek je namenjen osvetlitvi družbenega pomena znanj, ki jih daje arheologija. Poleg odkritij starih civilizacij je arheologija bistveno doprinesla k metodologiji datiranja preteklosti in k razvoju kronologije preteklih dob. Pripomogla je k poznavanju dob brez pisnih virov ali z redkimi zgodovinskimi viri, ki so včasih lahko namerno izpuščeni ali celo uničeni. S temeljnimi znanji o materialni kulturi in ostankih človekovanja je posredovala človeštvu temeljno podobo preteklosti in jo nenehno dopolnjuje. Žal je z nekaterimi zgrešenimi koncepti močno vplivala na sodobno zahodno družbo in s tem tudi na prihodnost. Sodobna arheologija je z odlično raziskovalno metodologijo in rabo sodobne tehnologije razširila področje raziskav do polpreteklosti in jih širi v virtualni svet. S posnetki najdišč ohranja njihovo podobo tudi po uničenju in ponuja večvrstne interpretacije. Zaradi konciznosti dokumentiranja je postala nepogrešljiva pri raziskovanja »težke« dediščine. Z rabo sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije uspešno širi dediščinska znanja tudi med »nemuzejske« javnosti in pospešuje holistični dediščinski pristop. Z eksperimentalno arheologijo se uspešno širijo konvivalna, v sodobnem svetu že pozabljena znanja. Arheološka znanja so temelj človekovega poznavanja preteklosti in s tem presodnega pomena pri oblikovanju družbenih odnosov v sodobnem svetu, predvsem odnosa sodobnega zahodnega človeka do drugih kultur.