logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Zgodovina za vse

Gospodarji gradu Planina in njihov odnos do jurkloštrske kartuzije do 14. stoletja

Avtor(ji):Dušan Kos
Soavtor(ji):Borut Batagelj (ur.), Simon Zupan (prev.), Tina Bahovec (prev.)
Leto:2014
Založnik(i):Zgodovinsko društvo Celje, Celje
Vir(i):Zgodovina za vse, 2014, št. 2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:grad in gospostvo Planina, gospodje Planinski in Svibenski, kartuzija Jurklošter, 12.–14. stoletje, castle and the Planina seignority, seigniors of Planina and the Svibno seigniors, Jurklošter monastery, 12th-14th century
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Dušan Kos je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:2014-2_Zgodovina za vse.pdf
Velikost:4.18MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file19091
Odpri
Prenesi
Opis
Prispevek govori o posestnikih gradu Planina in njihovem odnosu do sosednje jurkloštrske kartuzije. Prvi znani posestnik in domnevni graditelj Planine je bil vazal krške škofije Ortolf, ki se je prvič omenjal leta 1190. Planinski gospodje so bili eni od pomembnejših dobrotnikov samostana Jurklošter. Po smrti Ulrika leta 1241 so do Planine prišli gospodje Svibenski. Zaradi redovnih pravil pa Planinski in Svibenski do začetka 14. stoletja najbrž niso bili pokopani v samostanu Jurklošter. Tam je grob imel morda Oto, ki ga je okoli leta 1312 generalni kapitelj kartuzijanov sprejel v svoje molitve. Zadnja predstavnika družine Ulrik III. in Henrik II. nista več sodila med samostanske dobrotnike, saj sta v letih 1339–1345 zaradi finančnih težav zastavila gospostvo grofu Frideriku I. Celjskemu. Po Henrikovi smrti leta 1363 in vse do leta 1456 so krški škofje podeljevali Planino v fevd grofom Celjskim, ki so bili tudi največji dobrotniki samostana.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/36180
    • naslov
      • Gospodarji gradu Planina in njihov odnos do jurkloštrske kartuzije do 14. stoletja
      • The lords of the castle Planina and their relation to the Carthusian monastery in Jurklošter up to the 14th century
    • avtor
      • Dušan Kos
    • soavtor
      • Borut Batagelj (ur.)
      • Simon Zupan (prev.)
      • Tina Bahovec (prev.)
    • predmet
      • grad in gospostvo Planina
      • gospodje Planinski in Svibenski
      • kartuzija Jurklošter
      • 12.–14. stoletje
      • castle and the Planina seignority
      • seigniors of Planina and the Svibno seigniors
      • Jurklošter monastery
      • 12th-14th century
    • opis
      • Prispevek govori o posestnikih gradu Planina in njihovem odnosu do sosednje jurkloštrske kartuzije. Prvi znani posestnik in domnevni graditelj Planine je bil vazal krške škofije Ortolf, ki se je prvič omenjal leta 1190. Planinski gospodje so bili eni od pomembnejših dobrotnikov samostana Jurklošter. Po smrti Ulrika leta 1241 so do Planine prišli gospodje Svibenski. Zaradi redovnih pravil pa Planinski in Svibenski do začetka 14. stoletja najbrž niso bili pokopani v samostanu Jurklošter. Tam je grob imel morda Oto, ki ga je okoli leta 1312 generalni kapitelj kartuzijanov sprejel v svoje molitve. Zadnja predstavnika družine Ulrik III. in Henrik II. nista več sodila med samostanske dobrotnike, saj sta v letih 1339–1345 zaradi finančnih težav zastavila gospostvo grofu Frideriku I. Celjskemu. Po Henrikovi smrti leta 1363 in vse do leta 1456 so krški škofje podeljevali Planino v fevd grofom Celjskim, ki so bili tudi največji dobrotniki samostana.
      • The article deals with the owners of Planina castle and their attitude towards the neighboring Carthusian monastery. The first known owner and supposed builder of Planina was Orttolf, vassal of the Krško diocese, who was first mentioned in 1190. The seigniors of Planina were among the more important benefactors of the Jurklošter monastery. After Ulrik’s death in 1241, Planina came into the hands of the Svibno seigniors. However, monastic rules most likely prevented the Planina and Svibno seigniors from being buried in the Jurklošter monastery until the 14th century. The only possible exception was Oto, whom the general chapter of the Carthusian monastery included in their prayers around 1312. The last representatives of the family, Ulrik III and Henrik II, were no longer among the benefactors of the monastery because they had to pawn their estate to Friderik I of Celje on account of financial problems. After Henrik’s death in 1363 and up until 1456, the bishops of Krško enfeoffed Planina to the Counts of Celje, the largest benefactors of the monastery
    • založnik
      • Zgodovinsko društvo Celje
    • datum
      • 2014
      • 01. 01. 2014
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    Seznam literature v delu (31)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    Kos, Dušan ; Zabel, Igor ; Zaplatil, Marko ; Hudelja, Niko ; Žalik Huzjan, MilojkaCeljska knjiga listin I : listine svobodnih gospodov Žovneških do leta 1341Ljubljana ; CeljeZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti ; Muzej novejše zgodovine1996
    Krones Ritter von Marchland, FranzDie Freien von Saneck und ihre Chronik als Grafen von Cilli IGraz1883
    Lang, AloisActa Salzburgo-AquilejensiaQuellen zur Geschichte der ehemaligen Kirchenprovinzen Salzburg und Aquileja I/1,2: Die Urkunden über die Beziehungen der päpstlichen Kurie zur Provinz und Diözese Salzburg (mit Gurk, Chiemsee, Seckau und Lavant) in der avignonischen Zeit : 1316-1378. QueGraz1906
    Martin, FranzDie Regesten der Erzbischöfe und des Domkapitels von Salzburg : 1247-1343SalzburgGesellschaft für Salzburger Landeskunde1934
    Blaznik, PavleHistorična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500, M-ŽMariborSAZU1988
    Bumke, JoachimGeschichte der deutschen Literatur im hohen MittelalterMünchenDeutscher Taschenbuch Verlag1996
    Dopsch, HeinzDie Grafen von HeunburgCarinthia I1970
    Dopsch, HeinzDer Dichter Ulrich von Liechtenstein und die Herkunft seiner FamilieFestschrift Friedrich HausmannGraz1997
    Dopsch, HeinzProbleme ständischer Wandlung beim Adel Österreichs, der Steiermark und Salzburgs, vornehmlich im 13. Jahrhundert. Herrschaft und Stand. Untersuchungen zur Sozialgeschichte im 13. JahrhundertVeröffentlichungen des Max-Planck-Instituts für GeschichteVandenhoeck & Ruprecht Verlage1979
    Fräss-Ehrfeld, ClaudiaGeschichte Kärntens 1 : Das MittelalterKlagenfurtJ. Heyn1984
    Freed, John B.Noble bondsmen : ministerial marriages in the Archdiocese of Salzburg, 1100-1343Ithaca ; LondonCornell University Press1995
    Klebel, ErnstDer Lungau : historisch-politische UntersuchungSalzburgSelbstverl.1960
    Koropec, JožeLaško gospostvo v srednjem vekuČasopis za zgodovino in narodopisjeMariborZgodovinsko društvo1976
    Kos, DušanBlesk zlate krone : gospodje Svibenski - kratka zgodovina plemenitih nasilnikovLjubljanaZaložba ZRC, ZRC SAZU2003
    Kos, Dušan ; Jakič, Ivan ; Lapajne, Igor ; Žalik Huzjan, MilojkaVitez in grad : vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletjaLjubljanaZaložba ZRC, ZRC SAZU2015
    Kos, FrancDoneski za krajevne kronikeČasopis za zgodovino in narodopisjeMariborZgodovinsko društvo1921
    Mlinarič, Jože ; Stiplovšek, VojkoKartuziji Žiče in JurklošterMariborObzorja1991
    Mlinarič, Jože ; Pelko, Zvone ; Hollenstein, Janez ; Theeunes, Marcellin ; Cahill, Ernest ; Nadrah, Anton ; Dolinar, France M.Stiška opatija 1136-1784Novo mestoTiskarna Novo mesto, Dolenjska založba1995
    Mlinarič, Jože ; Novak, MiroslavMarenberški dominikanski samostan 1251-1782 : zgodovinski pregled in dejavnosti dominikankMariborPokrajinski arhiv1997
    Müller, RichardBeiträge zur Geschichte der höfischen Epik in den österreichischen Landen, mit besonderer Rücksicht auf KärntenCarinthia IKlagenfurtVerlag des Geschichtsvereines für Kárnten1895
    Orožen, IgnazDas Bistum und die Diözese Lavant II/1: Benediktiner-Stift OberburgMarburg1876
    Orožen, IgnazDas Bistum und die Diözese Lavant VI : Das Dekanat DrachenburgGraz1887
    Pirchegger, HansLandesfürst und Adel in Steiermark während des Mittelalters. Teil 1GrazSelbstverlag der Landeskommission1951
    Pirchegger, HansLandesfürst und Adel in Steiermark während des Mittelalters. 2. Teil, Die Stubenberger, ihre Zweige, ihr Besitz und ihre bedeutendsten DienstmannenGrazSelbstverlag der Landeskommission1955
    Pirchegger, HansDie Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und MärkteMünchenR. Oldenbourg1962
    Rybář, MilošLaško gospostvo v dobi BabenberžanovČasopis za zgodovino in narodopisjeMariborZgodovinsko društvo1976
    Stopar, IvanGrajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Knj. 5, Med Kozjanskim in porečjem Save : občine Brežice, Krško, Sevnica, Šentjur pri Celju, Šmarje pri JelšahLjubljanaViharnik : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete1993
    Tangl, KarlmannNachträge zum Aufsatze : Windischgratz und die Herren von Windischgratz bis zu ihrer Erhebung in den Freiherrenstand im Jahre 1551Mitteilungen des historischen Vereines für SteiermarkGrazHesse Leuschner & Lubensky1864
    Wambrechtsamer, AnaPlanina in njeni prvi gospodarjiČasopis za zgodovino in narodopisjeMariborZgodovinsko društvo1932
    Webernig, EvelyneLandeshauptmannschaft und Vizedomamt in Kärnten bis zum Beginn der NeuzeitKlagenfurtVerlag des Kärntner Landesarchivs1983
    Widmann, HansGeschichte Salzburgs II (von 1270 bis 1519)Gotha1909