logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Zgodovina za vse

Trije Slovenci, pa smo zbor

Vloga petja in ljubiteljske pevske dejavnosti v procesih narodnega prebujanja pri Slovencih v 19. stoletju
Avtor(ji):Ambrož Kvartič
Soavtor(ji):Borut Batagelj (ur.), Simon Zupan (prev.), Tina Bahovec (prev.)
Leto:2013
Založnik(i):Zgodovinsko društvo Celje, Celje
Vir(i):Zgodovina za vse, 2013, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:petje, pevska/zborovska dejavnost, narod, nacionalizacija, čitalnice, singing, institutionalized singing practices, nation, nationalization, reading societies
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Ambrož Kvartič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:2013_1_Zgodovina za vse.pdf
Velikost:7.40MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file18354
Odpri
Prenesi
Opis
Petje in pevska dejavnost sta v procesih narodnega prebujanja Slovencev v 19. stoletju odigrala zelo pomembno vlogo. Petje, ki je bilo v tem ključnem obdobju pod vplivom romantične misli predstavljeno kot povzdignjena oblika glasbenega izraza, utemeljena v primordialnem, »ljudskem«, celo v transcendentnem, v sebi združuje dva najpomembnejša elementa procesov zamišljanja katerega koli naroda: jezik in (nacionalna) čustva. Razvoj čitalnic in drugih forumov kulturnega in političnega življenja v drugi polovici devetnajstega stoletja je sprožil procese institucionalizacije petja in množičnega združevanja ljudi v pevske sestave, predvsem pevske zbore. Petje je spremljalo različne manifestacije narodnega prebujanja (na primer t.i. bésede), repertoar pa so zaznamovale budnice, programsko pisane skladbe s funkcijo posredovanja narodnih idej. Tako kot samo petje, sta tudi množičnost ljubiteljske pevske dejavnosti ter sodelovanje med posameznimi društvi in pevskimi sestavi pomembno prispevala h definiciji in povezovanju nastajajoče zamišljene skupnosti Slovencev. Osnova za razmišljanje v prispevku so odlomki člankov slovenskega časopisja v 19. stoletju.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/34941
    • naslov
      • Trije Slovenci, pa smo zbor
      • Vloga petja in ljubiteljske pevske dejavnosti v procesih narodnega prebujanja pri Slovencih v 19. stoletju
      • It Takes Three Slovenians to Make a Choir
      • The role of singing and amateur choirs in the processes of national awakening among Slovenians in the 19th century
      • Drei Slowenen, und wir sind ein Chor
      • Die Rolle des Singens und der Amateurgesangstätigkeit in den Prozessen des nationalen Erwachens bei den Slowenen im 19. Jahrhundert
    • avtor
      • Ambrož Kvartič
    • soavtor
      • Borut Batagelj (ur.)
      • Simon Zupan (prev.)
      • Tina Bahovec (prev.)
    • predmet
      • petje
      • pevska/zborovska dejavnost
      • narod
      • nacionalizacija
      • čitalnice
      • singing
      • institutionalized singing practices
      • nation
      • nationalization
      • reading societies
    • opis
      • Petje in pevska dejavnost sta v procesih narodnega prebujanja Slovencev v 19. stoletju odigrala zelo pomembno vlogo. Petje, ki je bilo v tem ključnem obdobju pod vplivom romantične misli predstavljeno kot povzdignjena oblika glasbenega izraza, utemeljena v primordialnem, »ljudskem«, celo v transcendentnem, v sebi združuje dva najpomembnejša elementa procesov zamišljanja katerega koli naroda: jezik in (nacionalna) čustva. Razvoj čitalnic in drugih forumov kulturnega in političnega življenja v drugi polovici devetnajstega stoletja je sprožil procese institucionalizacije petja in množičnega združevanja ljudi v pevske sestave, predvsem pevske zbore. Petje je spremljalo različne manifestacije narodnega prebujanja (na primer t.i. bésede), repertoar pa so zaznamovale budnice, programsko pisane skladbe s funkcijo posredovanja narodnih idej. Tako kot samo petje, sta tudi množičnost ljubiteljske pevske dejavnosti ter sodelovanje med posameznimi društvi in pevskimi sestavi pomembno prispevala h definiciji in povezovanju nastajajoče zamišljene skupnosti Slovencev. Osnova za razmišljanje v prispevku so odlomki člankov slovenskega časopisja v 19. stoletju.
      • Singing and institutionalized vocal practices played a vital role in the processes of Slovenian national awakening during the 19th century. Singing, which was perceived as an elevated form of music, emerging from the primordial, »folk« and transcendental – following the ideas of European Romanticism – inherently holds two of the most important elements of the national imaginary: language and (national) emotions. Reading societies (čitalnice) and other forms of cultural and political life in the second half of the 19th century initiated processes of institutionalization of singing and mass participation in vocal groups, primarily choirs. Vocal performances were held at various manifestations of national awakening (for instance bésede) and the repertoire was dominated by what were called evocative songs (budnice), written to perpetuate the conceptual nation and nationality of Slovenians. As with singing itself, the collective nature of mass amateur singing activity and various forms of cooperation between separate vocal groups helped with the definition and bonding of the imagined Slovenian community that was being newly formed. The paper is based on various Slovenian newspaper articles of the 19th century.
      • Zeitungstexte des 19. Jahrhunderts, die die Grundlage für den vorliegenden Beitrag bilden, sind eine der wichtigsten Quellen, um die Entstehung und die Repräsentationen des Volkes als vorgestellte Gemeinschaft zu verstehen. Denn ihre Autoren beobachteten die eigene kulturelle Realität nicht nur, sondern kommentierten sie auch in Einklang mit der zu jener Zeit dominanten national-erweckerischen Ideologie. Die Durchsicht der Artikel über das Singen und die Gesangstätigkeit im slowenischen Gebiet bestätigte das Faktum, dass all ihre symbolischen und praktischen Aspekte – die Musik, die Texte, der gemeinschaftsbildende Effekt und die Institutionalisierung – schon von Anfang an eine sehr wichtige Rolle bei den Prozessen der Nationalisierung der Slowenen hatten. Diese Rolle wird in den analysierten Zeitungstexten nämlich nicht nur illustriert, sondern auch stark propagiert. Das Singen und kollektive Formen von Gesangspraxen waren immer bedeutende Elemente des slowenischen nationalen Diskurses, denn sie vereinen zwei der wesentlichsten Elemente der Prozesse des Imaginierens eines jeden Volkes: die Sprache und die (nationalen) Gefühle. Jedoch folgt diese zugewiesene Rolle in jeder Hinsicht den Charakteristika der erfundenen Tradition, wie sie von Hobsbawm und Ranger definiert wurde. Das romantische Denken, das die gesellschaftlichen Prozesse zu Beginn des 19. Jahrhunderts veränderte und in Schwung brachte, veränderte auch die Ansichten zur Volkskultur, in der der Gesang ein wesentlicher Teil ist. Die Idee, dass die Volkskultur als hauptsächliches Resultat und gleichzeitig Träger des „Volksgeistes“ am Verschwinden ist, stieß den Prozess ihrer Authentifikation an und sie wurde zunehmend als primordial, authentisch und „ewig“, ja sogar als transzendent dargestellt und verstanden. So konnte sie sich folklorisieren und bekam damit gleichzeitig auch eine Reihe neuer symbolischer Bedeutungen, die ein wichtiges Element der Prozesse des nationalen Erwachens wurden. Zusammen mit der Volkskultur wurde auch der Gesang folklorisiert und nationalisiert, daher beobachten wir in dieser Zeit das Aufkommen und Aufblühen von „Volksliedern“ (ein wichtiger Teil davon waren die sogenannten Aufmunterungslieder budnice) und Gesangsgruppen, die sie darboten. Aufgrund der Quellenanalyse scheint es, dass die Nationalisierung des (traditionell kollektiven, und, noch wichtiger, mehrstimmigen) „Volksgesanges“ im 19. Jahrhundert nicht vollständig gelungen wäre, wenn dieser nicht unter der Schirmherrschaft der neu entstehenden slowenischen politischen und kulturellen Strukturen im damals ansonsten dominant deutschen Umfeld institutionalisiert worden wäre. Nach bescheidenen Anfängen verankerte sich das öffentliche Darbieten slowenischen Gesanges in den Programmen der čitalnice [Lesevereine] – kulturelle Institutionen, die sich in der zweiten Hälfte des 19. Jahrhunderts entwickelten. Gesangsauftritte waren auch eine Konstante bei Massenmanifestationen des nationalen Erwachens wie es die bésede [gesellige Veranstaltungen] und die tabori [Versammlungen im Freien] waren. Und noch mehr als das – die Gesangstätigkeit wurde zu einer der ersten weltlichen Formen des massenhaften Integration und Vernetzung im slowenischen Gebiet. All diese formalisierten Ereignisse waren Manifestationen der Macht der Masse, der Macht des neu imaginierten Volkes, d.h. der Ideologie, die auch das damalige musikalische Schaffen und Gesangsrepertoire prägte. Diese Dynamik änderte sich zwar im Jahr 1872 mit der Gründung der Glasbena Matica [Musikverein], doch können wir noch heute die Echos der spezifischen Rolle des Singens und der Gesangstätigkeit in den Prozessen des slowenischen nationalen Erwachens im 19. Jahrhundert beobachten.
    • založnik
      • Zgodovinsko društvo Celje
    • datum
      • 2013
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    Seznam literature v delu (24)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    Anderson, Benedict R. O'G. ; Brglez, Alja ; Vogrinc, JožeZamišljene skupnosti : o izvoru in širjenju nacionalizmaLjubljanaSH - Zavod za založniško dejavnost1998
    Andolšek, Ana ; Ukmar, VilkoGlasbeno delo Narodne čitalnice v Ljubljani : diplomska naloga1960
    Barbo, Matjaž'O naših pevskih zborih.'Naši zbori : zbirka zborovskih skladbLjubljanaDržavna založba Slovenije1988
    Budkovič, Cvetko'Začetki in razcvet slovenskega zborovskega petja v LjubljaniNaši zboriLjubljanaDržavna založba Slovenije1992
    Budkovič, Cvetko ; Valentinčič, MašaRazvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I : od začetka 19. stoletja do nastanka konservatorijaLjubljanaZnanstveni inštitut Filozofske fakultete1992
    Cvetko, DragotinZgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem III.LjubljanaDržavna založba Slovenije1960
    Cvetko, Dragotin ; Šivic, Pavel ; Sitar, Sandi ; Rustja, Drago ; Učakar, Bogdan ; Jenko, DavorinDavorin JenkoLjubljanaPartizanska knjiga1980
    Florjanc, Ivan'Pomenskost slovenskega fantovskega petja.'21. slovenski glasbeni dnevi2005
    Gazvoda, VivinaGlasbeno življenje Novega mesta v obdobju čitalniceLjubljanaAkademija za glasbo, Univerza v Ljubljani1988
    Granda, StaneGraška Slovenija v letu 1848/1849Zgodovinski časopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev SlovenijeLjubljanaZveza zgodovinskih društev Slovenije1974
    Grün, AnastasiusVolkslieder aus KrainLeipzigWeidmann'sche Buchhandlung1850
    Hobsbawm, Eric ; Ranger, TerenceThe invention of traditionCambridgeCambridge University press1984
    Humer, JožeSlovenski oktet v mojih očehNaši zbori : zbirka zborovskih skladbLjubljanaDržavna založba Slovenije2002
    Jelerčič, Ivo ; Šivic, PavelRazvoj zborovskega petja na slovenskem : diplomska nalogaPostojnasamozal.1978
    Juvančič, KatarinaO (ne)moči izvirnega : resonance avtentičnosti v poustvarjanju slovenskega ljudskoglasbenega izročilaGlasnik Slovenskega etnološkega društva = Bulletin of the Slovene Ethnological SocietyLjubljanaSlovensko etnološko društvo2004
    Katrin, MonikaVloga in pomen skladateljev Ipavcev v razvoju slovenske glasbe druge polovice 19. in začetka 20. stoletjaLjubljanaAkademija za glasbo, Univerza v Ljubljani1971
    Kraševac, Katarina ; Nagode, AlešGlasbeno življenje v Mariboru v 19. stoletju do ustanovitve slovanske čitalnice leta 1861 : diplomska nalogaLjubljanasamozal.2004
    Krek, Gojmir'Še enkrat Jenkov »Naprej«'Novi akordi : zbornik za vokalno in instrumentalno glasboV LjubljaniL. Schwentner1910
    Muršič, RajkoO moči glasbeČasopis za kritiko znanostiLjubljanaŠtudentska organizacija Univerze v Ljubljani1993
    Pangerc, BorisSlovenski oktetLjubljanaKD Slovenski oktet2007
    Pirnat, MaksoNarodna čitalnica v Kranju : 1863-1913 : spominska knjižica, posvečena ob petdesetletnici vsem dosedanjim članom in sodelavcem, dobrotnikom in prijateljemKranjNarodna čitalnica1913
    Cvetko, IgorVprašanje "ljudskosti" v slovenski partizanski pesmiTraditiones : zbornik Inštituta za slovensko narodopisjeLjubljanaSlovenska akademija znanosti in umetnosti1986
    Vrčon, Robert'Pevska društva in zborovsko petje'Naši zbori : zbirka zborovskih skladbLjubljanaDržavna založba Slovenije1987
    Zajc-Cizelj, IvankaNarodna čitalnica v Celju : 1862-1927Arhivi : glasilo Arhivskega društva in arhivov SlovenijeLjubljanaArhivsko društvo Slovenije2005