V referatu nameravam predstaviti vstopanje višje in visoko izobraženih žensk na slovenski trg delovne sile od druge polovice 19. stoletja do začetkov feminističnega gibanja v sedemdesetih letih 20. stoletja. Doba modernizacija v 19. stoletju je prinesla bistvene spremembe v gospodarskem in družbenem življenju, posledično so nastala nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, za katera je bila praviloma zahtevana (višja ali visoka) formalna izobrazba. Zaradi polarizacija družbenih vlog glede na spol in meščanske morale, ki jo dobro zaobjema Heglova misel, da ženske naj ne opravljajo zadolžitev in poklicev, v kateri bi imele moč odločanja, so ženske imele malo možnosti za formalno izobraževanje, s tem pa tudi za zasedbo boljših delovnih mest. Zato bom uvodoma namenil pozornost prizadevanjem za dopustitev žensk k študiju na visokih šolah in univerzah. Težišče referata pa bo primerjalna analiza diskurza o zaposlovanju žensk v časovnem loku od konca 19. stoletja do sedemdesetih let 20. stoletja. Načrtujem tudi predstavitev dveh visoko izobraženih žensk (dr. Anke Mayer Kansky in dr. Bibijane Čujec).