O migrantkah in njihovi vlogi v gospodarstvu bo prispevek spregovoril na primeru najbolj obsežnega in zgodovinsko trajnega ženskega dela, to je skrbstveno delo žensk. Predstavil bo tako aleksandrinke in njihov prispevek h ekonomiji Goriške v prvi polovici 20. stoletja, kot tudi skrbstvene delavke – služkinje, ki so se v istem obdobju odpravljale v druge kraje – Zagreb, Beograd, London. Primer slamnikaric bo prikazal v mnogih vidikih drugačno žensko delo in omogočil komparacije med javnim delom in delom v zasebnosti domov ter med obsojanjem ženskega dela kot intimnega služenja »tujcem« in sprejemanjem ženskega dela kot proizvodne dejavnosti. Prispevek bo opozoril na skupno značilnost politike spominjanja in historiografije, to je pozaba žensk delavk – tudi migrantk - in njihovega prispevka v ekonomiji nacionalnega prostora.