Slovenija in Norveška, obe majhni evropski državi, sta bili v svoji zgodovini okupirani. Prva je imela katoliško cerkev, druga luteransko, pri obeh pa so se predniki iz predvsem ruralnega okolja izseljevali v Ameriko v devetnajstem stoletju, četudi v razmiku štiridesetih let. Preučiti razlike in podobnosti med emigranti, ki jih je ustvarila situacija oz. predvsem cerkve, predstavlja izziv. Nedvomno je religija imela vpliv na njihova življenja -slovenska cerkev je bila bolj avtokratična, norveška bolj demokratična. Obe sta sodelovali pri izobraževanju, dobrodelnosti, družbenih in kulturnih aktivnostih, vendar pod različnimi pogoji. Pozitivne učinke je lažje izpostaviti, dolgoročnejši vplivi amerikanizacije pa zahtevajo širšo perspektivo.