Prispevek se nanaša na izbrane vidike demogeografskih elementov razvoja Žumberka v zadnjem poldrugem stoletju kot obmejne in prekomejne regije znotraj širšega obkolpskega prostora. Analizirani so zlasti manj znani in nikoli agregirani podatki o gibanju števila prebivalstva, vključno z rodnostjo in migracijami, ter verski in etnični strukturi prebivalstva. Prikazani so izbrani detajli mejnega vprašanja in oblikovanja meje. Žumberk je s svojo periferno in obmejno lego geografsko unikatno eksodusno in rodnostno aktivno območje prepleta različnih verskih, jezikovnih, etničnih in drugih skupin prebivalstva.