Prekmurje je bilo in je v določeni meri vse do danes ostalo eno najbolj tipičnih geografskih območij množičnega slovenskega izseljevanja. Manj značilen in precej manj številčen pa je zlasti za pretekla zgodovinska obdobja obratni proces: proces priseljevanja v Prekmurje. Prvi Slovenci, ki so se v večjem številu priselili v Prekmurje, so bili nedvomno begunci iz Primorske, ki so po letu 1918 pobegnili predvsem pred italijanskim raznarodovalnim nasiljem, zlasti po njegovi zaostritvi po fašističnem prevzemu oblasti. V prispevku so predstavljeni nekateri vidiki njihovega življenja: delež primorskih učiteljev, primorskih priseljenskih kolonij v Petišovcih, Benici in Pincah ter delovanje primorskih emigrantskih društev v Dolnji Lendavi in Murski Soboti.