La Amistad ni bila tipična ladja za prevoz sužnjev,
temveč običajni trgovski škuner, ki je zasužnjene
Afričane prevažal zgolj po naključju. Glede
na to je nesoglasje med imenom in vsebino
vsaj za spoznanje manj cinično. Toda nesrečnikom,
natlačenim v podpalubju, to gotovo ni bilo
v pretirano tolažbo. Če bi razumeli špansko in
videli, da jih od najdražjih za vedno ločuje ladja
s tako plemenitim imenom, kot je Prijateljstvo,
njihov obup ne bi bil nič manjši. Prav nasprotno,
subtilnejši bi to lahko razumeli kot dodatni udarec
zle usode in njihova groza bi se samo še povečala.
Skratka, formalno dejstvo, da La Amistad
ni bil običajni člen v trgovini s sužnji položaja
Singbejevih tovarišev ni v ničemer spremenila.
Singbe (v nekaterih virih tudi Cinque), ki se je s
svojimi 48 tovariši uprl, pobil skoraj vso posadko
Prijateljstva in se po zaslugi lažnivega navigatorja
namesto na poti domov znašel ob južni
obali Nove Anglije, se je s to podrobnostjo seznanil
šele na sodnem procesu, ki je trajal še dve
leti potem, ko so jih zajeli ob obalah Long Islanda.
Tam, v Hartfordu in kasneje v New Havenu,
je izvedel, kaj pomeni ime La Amistad, kdo je bil
lastnik ladje in kakšni usodi so z uporom ubežali.