/
Serijske publikacije
/
Zgodovina za vse
»Purgerji, rešetarji in lončarji …«
K zgodovini trga Ribnica na Kranjskem
Avtor(ji):Marina Gradišnik
Soavtor(ji):Andrej Studen (ur.)
Leto:2006
Založnik(i):Zgodovinsko društvo, Celje
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
To delo avtorja Marina Gradišnik je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Datoteke (1)
Ime:2006_1_Zgodovina-za-vse.pdf
Velikost:3.20MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file299
Opis
S pomočjo virov in literature sem poskusila predstaviti življenje v ribniškem trgu konec 19. in v začetku 20. stoletja. Ribnica
leži v jugozahodnem delu Slovenije. Tipičen kranjski trg, ki je za svoj »spodoben« razvoj potreboval močno cerkveno
organizacijo, grad z graščaki, »purgerje«, ki so s svojim statusom prinašali kraju »višji standard«. Za Ribnico pa je značilna še
ena posebnost – suha roba. Ta je ime Ribnice ponesla širom sveta, čeprav je bila ta obrt doma v zaledju Ribnice na podeželju in
ne v trgu Ribnica. Te svoje posebnosti so se Ribničani zavedali in velikokrat ob pomembnih dogodkih, ne samo ob semanjih
dneh, okrasili Ribnico z izdelki suhe robe.
Čeravno je Ribnica kot trg živela svoje trško življenje podobno drugim trgom na Kranjskem, je s priokusom suhe robe in
ribniškega humorja ohranjala svoj povsem specifični status.
Metapodatki (12)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/2087
- naslov
- »Purgerji, rešetarji in lončarji …«
- K zgodovini trga Ribnica na Kranjskem
- »Burghers, sieve and pottery makers...«
- A contribution towards the history of the dry goods market town of Ribnica
- „Kleinburger, Siebmacher und Geschirrhandler…“
- Zur Geschichte des Marktes Ribnica in Krain
- avtor
- Marina Gradišnik
- soavtor
- Andrej Studen (ur.)
- predmet
- Ribnica
- zgodovina
- local history
- Ribnica
- opis
- Drawing upon various sources and literature, the author portrays the way of life in the market town of Ribnica at the end of the 19th and beginning of the 20th century. Located in the southwest of Slovenia, Ribnica is a typical Carniolan market town which, like all such towns, required a strongly organised Church presence, as well as a castle with nobles or »purgerje« as the burghers were called, who elevated the town to a higher level of importance by dint of their status. However, unlike all other such towns, Ribnica had one additional characteristic: dry goods. This feature brought renown to the little town well beyond the borders of Slovenia; although to be precise, the goods were crafted in the countryside surrounding Ribnica, i.e. in the town's hinterland and not the town itself. The inhabitants of Ribnica were well aware of the special importance of this specific characteristic and would often decorate their town with these wooden dry goods for important events, not only on market days. Although the market town of Ribnica exuded the same, ordinary life of any other market town in Carniola, the colour added by the special wares it produced and by the townfolk's good sense of humour conferred it a special status of its own.
- S pomočjo virov in literature sem poskusila predstaviti življenje v ribniškem trgu konec 19. in v začetku 20. stoletja. Ribnica leži v jugozahodnem delu Slovenije. Tipičen kranjski trg, ki je za svoj »spodoben« razvoj potreboval močno cerkveno organizacijo, grad z graščaki, »purgerje«, ki so s svojim statusom prinašali kraju »višji standard«. Za Ribnico pa je značilna še ena posebnost – suha roba. Ta je ime Ribnice ponesla širom sveta, čeprav je bila ta obrt doma v zaledju Ribnice na podeželju in ne v trgu Ribnica. Te svoje posebnosti so se Ribničani zavedali in velikokrat ob pomembnih dogodkih, ne samo ob semanjih dneh, okrasili Ribnico z izdelki suhe robe. Čeravno je Ribnica kot trg živela svoje trško življenje podobno drugim trgom na Kranjskem, je s priokusom suhe robe in ribniškega humorja ohranjala svoj povsem specifični status.
- Ribnica liegt im südwestlichen Teil Sloweniens. Seinen Namen bekam es aufgrund der zahlreichen Flüsschen in seiner Umgebung, die reich an Fisch sind [riba = Fisch]. Der Name des Ortes wurde durch Wanderhändler mit Holzwaren in alle Welt getragen. Die Holzwaren prägten das gesamte Tal von Ribnica. Für die Menschen am Land bedeutete die Herstellung der Holzwaren im Hausgewerbe eine wichtige zusätzliche Einkommensquelle. Durch die Händler mit den Holzwaren wurde das in Krain gelegene Tal und auch der kleine Markt Ribnica in der Welt bekannt. Ribnica war seit jeher das Verwaltungs-, Kultur- und Kirchenzentrum des Tales. Das Leben im Markt war dynamisch und energiegeladen. Bevor die Verkäufer in die Ferne reisten machten sie gerne in Ribnica halt. Ebenso bei ihrer Rückkehr, wo sie dann in den zahlreichen Gasthäusern von Ribnica das in der Fremde verdiente Geld verprassten und den Anwesenden von ihren Abenteuern erzählten. Im Marktort Ribnica gab es Geschäfte, Verwaltungsinstitutionen, Notare, Gewerbetreibende und Gasthäuser. Die Mehrheit der Hausbesitzer waren Bauern, die auch Vieh, Land und Wälder besaßen. Viele nahmen Untermieter auf – neben Knechten, Mägden, Dienstboten und Taglöhnern auch Lehrer, Briefträger, Nachtwächter, Schneiderinnen, Gemeindebedienstete, Arbeiter und andere. Von besonderer Bedeutung für die Einwohner des Marktes war die Kirche. Sie war das Zentrum, um das sich alles drehte – große Staatsfeiertage, persönliche und örtliche Feiern sowie die Sakramente. Neben dem Dekan, der einen großen Einfluss auf die lokale Gemeinschaft hatte, war auch der Schlossherr eine wichtige Persönlichkeit. Die letzten Schlossherren in Ribnica waren die Familie Rudež, die im Schloss von Ribnica wohnten, bis sie es 1937 verkauften und auf ihr Gut in der Nähe von Ugar zogen, wo sie noch heute leben. Mit der Ankunft der Eisenbahn im Jahr 1893 kam die Modernisierung auch nach Ribnica. Im Jahr darauf wurde die Wasserleitung verlegt und im Jahr 1909 gab es das erste Mal eine elektrische Beleuchtung in den Privathäusern. Mit der Elektrizität kam auch das erste Freilichtkino. Der Markt- oder Nachtwächter schützte den Markt vor Bränden oder vor Unruhen, die junge, durch ein Gläschen Wein angeregte Heißsporne verursachten. Auch in Ribnica waren die Turnvorführungen der Turnvereine Orli und Sokoli – die sich in ausgewählten Uniformen für Burschen und Mädchen präsentierten – sehr gut besucht. Die Bewohner von Ribnica waren aber nicht nur für ihre Holzwaren berühmt, sondern auch für ihren Geist und Witz. Daher ist es nicht verwunderlich, wenn anlässlich von jedem wichtigen Ereignis auch die eine oder andere lustige Geschichte entstand – zum Beispiel, wie die Kirche von Ribnica ausgebaut wurde, wie man die Brücke vermaß, wie es war, als ein Feuer ausbrach und ähnliches mehr
- založnik
- Zgodovinsko društvo
- datum
- 2006
- tip
- besedilo
- jezik
- Slovenščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcNd
Citirano v (1)
| Tipologija | Avtor(ji) | Naslov | Kraj | Založba | Leto |
|---|---|---|---|---|---|
| 1.02 Pregledni znanstveni članek | Dobaja, Dunja | Ignacij Holzapfel, župnik in dekan v Ribnici, dobrotnik gluhoneme mladine : ustanovitev ljubljanske gluhonemnice in ohranjanje spomina na Ignacija Holzapfla | Ljubljana | Zveza zgodovinskih društev Slovenije | 2018 |
Seznam literature v delu (18)
| Stran | Avtor | Naslov | Vir | Kraj | Založba | Leto |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 60 | Lesar, Anton | Ribniška dolina na Kranjskem | Ljubljana | |||
| 60 | Otorepec, Božo | Doneski k zgodovini Ribnice in okolice v srednjem veku | Kronika | |||
| 60 | Arnšek Rosalia, Maria | Miklovi Ribnica na Dolenjskem : Diplomsko delo | Ljubljana | 2003 | ||
| 60 | Kumer, Zmaga | Ljudska glasba med rešetarji in lončarji v Ribniški dolini | Ljubljana | 1968 | ||
| 61 | Skubic, Anton | Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine | Buenos Aires | 1976 | ||
| 62 | Stopar, Ivan | Grajske stavbe v osrednji Sloveniji II | Ljubljana | Viharnik | 2003 | |
| 63 | Čeč, Dragica | Nisem kradel lesa, samo veje sem pobral | Kronika / časopis za krajevno zgodovino | 2004 | ||
| 63 | Zmaga, Kumer | Ljudska glasba med rešetarji in lončarji | Ljubljana | 1968 | ||
| 64 | Cvirn, Janez ; Studen, Andrej | Ko vihar dirjajo hlaponi : K socialni in kulturni zgodovini železnice v 19. stoletju | Ljubljana | 2001 | ||
| 66 | Michael, Küzmič | Odraz Skubičevega časa v spominih ameriškega rojaka... | Ribnica | 2000 | ||
| 66 | Lesar, Renata | Družina v Ribnici 1848-1878 : Diplomsko delo | Ljubljana | 1997 | ||
| 66 | Kante, Viktorija | V Ameriko : Diplomsko delo | Ljubljana | 2002 | ||
| 67 | Šifrer, Mojca | Katastrska občina Ribnica v luči franciscejskega katastra : Seminarska naloga | Ljubljana | 1988 | ||
| 69 | Kozina, Brane | Nekaj utrinkov iz življenja Ribničanov in Ribniške doline... | Ribnica | 2000 | ||
| 69 | Radulovič, Branko | Občina Ribnica v prvi polovici 20. stoletja | Ribniški zbornik | Ribnica | 2000 | |
| 72 | Petelin, Miloš | Od kovačije do Tovarne telovadnega orodja JOR : Diplomsko delo | Ljubljana | 2003 | ||
| 72 | Debeljak, Janez | Dekan Skubic med Ribničani, Ribniški zbornik | Ribnica | 2000 | ||
| 72 | Debeljak, Janez | Dekan Skubic med Ribničani | Ribniški zbornik | Ribnica | 2000 |