logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Podržavljenje judovskih podjetij, podjetij z udeležbo judovskega kapitala in podjetij z judovskim vodstvenim kadrom v Sloveniji po drugi svetovni vojni

Avtor(ji):Jože Prinčič
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.), Damijan Guštin (gl. ur.), Tine Logar (lekt.), Borut Praper (prev.)
Leto:2010
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2010, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Slovenija, slovensko gospodarstvo po drugi svetovni vojni, Judi, "nemško" premoženje, podržavljanje, zaplemba, odškodnina, sodni procesi, Slovenia, Slovenian economy after World War II, Jews, "germans" property, nationalzation, expropriation, compansate, juridically
Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2010-1.pdf
Velikost:5.71MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file9783
Odpri
Prenesi
Opis
Politiki, ki je leta 1945 prevzela oblast v Sloveniji, so bili premožni Židi, kot so takrat imenovali Jude, tako kot tudi za večino Slovencev, sinonim za bankirje in tovarnarje, ki bogatijo na račun brezobzirnega izkoriščanja delavcev in kmetov. Toda premoženje jim ni bilo podržavljeno zaradi njihovega porekla, temveč predvsem zaradi dejstva, da so bili predstavniki zasebnega kapitala in lastniki industrijskih podjetij, ki so bila predvidena za nosilce pospešene industrializacije države. V uvodnem delu razprave avtor osvetli razloge za podržavljenje judovskega premoženja in oblike podržavljenja, nato razčleni prehod posameznih podjetij v državno last, vsebino posameznih obtožnic ter ugovorov in pritožb razlaščencev. V sklepnem delu pa se osredotoči na problematiko ugotavljanja vrednosti podržavljenega premoženja in izplačila odškodnine.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/20513
    • naslov
      • Podržavljenje judovskih podjetij, podjetij z udeležbo judovskega kapitala in podjetij z judovskim vodstvenim kadrom v Sloveniji po drugi svetovni vojni
      • Nationalisation of Jewish Companies, Companies With Jewish Participation in Capital and Companies with Jewish Management Staff in Slovenia after World War II
    • avtor
      • Jože Prinčič
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
      • Damijan Guštin (gl. ur.)
      • Tine Logar (lekt.)
      • Borut Praper (prev.)
    • predmet
      • Slovenija
      • slovensko gospodarstvo po drugi svetovni vojni
      • Judi
      • "nemško" premoženje
      • podržavljanje
      • zaplemba
      • odškodnina
      • sodni procesi
      • Slovenia
      • Slovenian economy after World War II
      • Jews
      • "germans" property
      • nationalzation
      • expropriation
      • compansate
      • juridically
    • opis
      • Politiki, ki je leta 1945 prevzela oblast v Sloveniji, so bili premožni Židi, kot so takrat imenovali Jude, tako kot tudi za večino Slovencev, sinonim za bankirje in tovarnarje, ki bogatijo na račun brezobzirnega izkoriščanja delavcev in kmetov. Toda premoženje jim ni bilo podržavljeno zaradi njihovega porekla, temveč predvsem zaradi dejstva, da so bili predstavniki zasebnega kapitala in lastniki industrijskih podjetij, ki so bila predvidena za nosilce pospešene industrializacije države. V uvodnem delu razprave avtor osvetli razloge za podržavljenje judovskega premoženja in oblike podržavljenja, nato razčleni prehod posameznih podjetij v državno last, vsebino posameznih obtožnic ter ugovorov in pritožb razlaščencev. V sklepnem delu pa se osredotoči na problematiko ugotavljanja vrednosti podržavljenega premoženja in izplačila odškodnine.
      • For the politics that took over the power in Slovenia in 1945 as well as for the majority of Slovenians, Jews were synonymous with wealthy bankers and factory owners who had been getting rich on account of the ruthless exploitation of workers and farmers. However, communists did not nationalise their property because of its origin, but due to the fact that they were the representatives of private capital and owners of industrial companies, envisioned as the foundation for the priority industrialisation of the state. One of the decisive reasons for the expropriation of these Jews after World War II was the fact that their companies had been involved in the Nazi wartime economy, that most of them had not actively participated in the resistance against the occupiers, and that their ancestors, nationality, as well as citizenship had been German. That was a terrible sin and aggravating circumstance, not only in Yugoslavia of that time but also in the other countries of the victorious coalition. The authorities did not resort to any special regulations, procedures or measures for the nationalisation of the Jewish property.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2010
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    Citirano v (1)
    TipologijaAvtor(ji)NaslovKrajZaložbaLeto
    2.01 Znanstvena monografijaLorenčič, Aleksander ; Prinčič, JožeSlovenska industrija od nastanka do danesLjubljanaInštitut za novejšo zgodovino2018
    Seznam literature v delu (4)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    127Prinčič, JožePodržavljenje nemške imovine na slovenskem ozemlju po drugi svetovni vojni (1945-1955)"Nemci" na Slovenskem 1941-1955Ljubljana1998
    128Hančič, Damjan ; Podbersič, RenatoJudovsko premoženje na Slovenskem v 20. stoletju. Študija, Ministrstvo za pravosodje RS - Sektor za popravo krivic in za narodno spravoLjubljana2007
    128Prinčič, JožeNacionalizacija na ozemlju LR Slovenije 1945-1963Novo mesto1994
    130Prinčič, Jože ; Zagradnik, Maruša ; Zupančič, MarjanViri za nacionalizacijo industrijskih podjetij v Sloveniji po drugi svetovni vojniLjubljana1992