Kadar združimo delo z užitkom, zmeraj kaj dobrega nastane. Tako je bilo tudi v primeru mojega potovanja v Indonezijo, kamor sem odšla v septembru leta 2012. Zelo rada potujem in obiščem nove kraje, vendar običajno zame to ni dovolj. Med obiskom tuje dežele mi je pomembno tudi, da sodelujem z domačini in spoznavam njihove življenjske koncepte. Poleg ogleda veličastnega templja Borobudur in čudovitega vulkana Bromo v Nacionalnem parku Bromo Tengger Semeru sem spoznala zelo prijetne ljudi v Šolskem muzeju v Yogyakarti – v Museum Pendidikan Indonesia (MPI). MPI je prvi nacionalni šolski muzej v Indoneziji. 8. julija 2008 ga je ustanovila Državna univerza v Jogjakarti (Universitas Negeri Yogyakarta). To je zelo mlad muzej, mladost pa še nič ne pove o njihovih aktivnostih in ciljih. MPI ima velike načrte: predstaviti želi zgodovino izobraževanja v celotni državi. V ozadju tega cilja zasledimo uradni nacionalni slogan »Bhinneka Tunggal Ika«, kar pomeni »enotnost v različnosti«. V Indoneziji sobiva več kot 300 etničnih skupin. Kot je poudaril moj sogovornik, je za krepitev nacionalne identitete potrebno spoštovati različnost in dati vrednost kulturi in zgodovini izobraževanja vsake etnične skupine. Zaenkrat je razstavna zbirka muzeja še skromna, a načrtujejo nove raziskave in pripravo dodatnih razstav ter aktivnosti. Kot gost MPI-ja sem se udeležila festivala muzejev, ki je potekal od 23. do 28. septembra v Jogjakarti. Tema festivala je bila »muzej gre v palačo«, s čimer je bila mišljena sultanova palača v Jogjakarti. 28 muzejev iz Jogjakarte in 5 iz glavnega mesta, Jakarte, je festival pričelo s karnevalom muzejev na začetku glavne ulice mesta, imenovane Malioboro. Aktivnosti in muzejske eksponate so predstavili na zelo domiseln način. Karneval se je zaključil v sultanovi palači, kjer se je naslednje dni odvijalo osrednje dogajanje festivala.