Diplomsko delo skuša predstaviti, zakaj je prišlo do krize železarstva v Železnikih in Kropi ter posledično do njegovega zatona. Namen pa je tudi pokazati, kako je ta kriza vplivala na tamkajšnje prebivalstvo. Dolga leta je fužinarstvo in žebljarstvo predstavljalo glavno gospodarsko panogo in glavni vir zaslužka prebivalcev tako v Železnikih kot v Kropi. Z industrijsko revolucijo in razvojem industrijske proizvodnje pa tamkajšnje ročno izdelovanje žebljev ni več moglo konkurirati strojni izdelavi. Industrijski razvoj v drugih krajih je negativno vplival na Železnike in Kropo, ki sta ostala na ročni izdelavi. Svoje je naredil tudi razvoj železniškega omrežja, ki je povzročil, da so kraji, ki jih je železnica obšla, začeli stagnirati. Prav tako pa je na propadanje železarstva v obravnavanih krajih vplivalo tudi združevanje gorenjskih železarn, torej nastanek Kranjske industrijske družbe, v katero Kropa in Železniki nista bila vključena. Počasi je obrt zamirala in to je imelo velik vpliv na tamkajšnje prebivalstvo. Kovači so doživljali hudo stisko. Dela ni bilo, posledično ne zaslužka in mnogi so se znašli na robu preživetja. Kriza je vplivala na prebivalstveno dinamiko. V obeh krajih se je ob koncu 19. stoletja občutno zmanjšalo število prebivalstva. Poskusi, da bi rešili propadajoče železarstvo, so bili dokaj klavrni in na prelomu stoletja so plavži dokončno ugasnili. Kljub vsemu pa se je v Kropi po zaslugi žebljarske zadruge ohranilo žebljarstvo, medtem ko je v Železnikih propadlo tudi to.