Avtor ugotavlja, da gospodarska kriza leta 1873 podobno kot drugod v Avstriji (v tej zvezi se opira na ocene H. Rumplerja in H. Matisa) tudi na slovenskem ozemlju ni globlje in radikalneje posegla v gospodarsko-razvojne težnje. Rastoča kmečka zadolženost je bila le posredno povezana z zlomom dunajske borze, med načrtovanimi železniškimi povezavami pa je kriza preprečila le gradnjo dolenjske železnice. Kot je opozoril že J. Šorn, kriza leta 1873 tudi za razvoj industrije ni pomenila dramatičnejšega obrata. Je pa kot drugod v Avstriji okrepila nasprotnike gospodarskega liberalizma in obenem spodbudila modernejše in s kapitalizmom pomirjene oblike gospodarskega mišljenja.