logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Zgodovina za vse

Vpisal se je med Nemce, dasiravno komaj za silo nemško tolče

Občevalni jezik kot element manipulacije v popisih prebivalstva 1880-1910 na Spodnjem Štajerskem
Avtor(ji):Filip Čuček
Soavtor(ji):Andrej Studen (ur.)
Leto:2007
Založnik(i):Zgodovinsko društvo, Celje
Vir(i):Zgodovina za vse, 2007, št. 2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Spodnja Štajerska, avstrijski popisi prebivalstva (1880, 1890, 1900 in 1910), občevalni jezik, nacionalni boji, politična zgodovina, Lower Styria, Austrian census (1880, 1890, 1900 and 1910), language of communication, national struggles, political history
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Filip Čuček je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:2007_2_Zgodovina-za-vse.pdf
Velikost:8.62MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file382
Odpri
Prenesi
Opis
Avtor je predvsem na podlagi časopisnega gradiva analiziral popise prebivalstva med leti 1880 in 1910 na Spodnjem Štajerskem. Skušal jih je prikazati skozi prizmo manipulacij, ki so bile element (pre)moči nemške strani. V času napetih nacionalnih odnosov je predstavljala rubrika občevalni jezik velik vir za (navidezno) množitev nemštva v avstrijski polovici monarhije. Nemška stran je poskušala prikazati (predvsem) spodnještajerska mesta kot starodavne nemške »trdnjave«, medtem ko so se Slovenci temu upirali in vztrajali na objektivnejši sliki. Na statistično »množitev« nemške strani na Spodnjem Štajerskem so pogosto vplivale tudi trenutne lokalne politične razmere, kjer so Nemci z osvojitvijo občinske uprave ali z gospodarsko premočjo vplivali na rezultate popisov prebivalstva (najočitneje pri zadnjem popisu leta 1910).
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1884
    • naslov
      • Vpisal se je med Nemce, dasiravno komaj za silo nemško tolče
      • Občevalni jezik kot element manipulacije v popisih prebivalstva 1880-1910 na Spodnjem Štajerskem
      • He declared himself a German, although he hardly spoke any German
      • Language of communication as an element of manipulation in censuses 1880-1910 in Lower Styria
      • Er trug sich als Deutscher ein, obwohl er Deutsch nur zur Not radebrecht
      • Die Umgangssprache als Element der Manipulation bei Volkszählungen in den Jahren 1880 bis 1910 in der Untersteiermark
    • avtor
      • Filip Čuček
    • soavtor
      • Andrej Studen (ur.)
    • predmet
      • Spodnja Štajerska
      • avstrijski popisi prebivalstva (1880, 1890, 1900 in 1910)
      • občevalni jezik
      • nacionalni boji
      • politična zgodovina
      • Lower Styria
      • Austrian census (1880, 1890, 1900 and 1910)
      • language of communication
      • national struggles
      • political history
    • opis
      • The author used newspaper reports to analyze censuses in Lower Styria between 1880 and 1910. He tried to present them in the light of the manipulations that were used in the interests of German (super)power. At the time of tense national relations the category language of communication served as a major source of an (apparent) rise in the numbers claiming German nationality in the Austrian half of the monarchy. The German side tried to present the towns (particularly) in Lower Styria as age-old German “fortresses”, while the Slovenes opposed that and insisted on a more objective picture. The statistical “growth” in the German population in Lower Styria was often affected by the political situation at the local level, where Germans could exert influence on census results by taking over municipal administration or by economic superiority (most apparently so at the last census in 1910).
      • Avtor je predvsem na podlagi časopisnega gradiva analiziral popise prebivalstva med leti 1880 in 1910 na Spodnjem Štajerskem. Skušal jih je prikazati skozi prizmo manipulacij, ki so bile element (pre)moči nemške strani. V času napetih nacionalnih odnosov je predstavljala rubrika občevalni jezik velik vir za (navidezno) množitev nemštva v avstrijski polovici monarhije. Nemška stran je poskušala prikazati (predvsem) spodnještajerska mesta kot starodavne nemške »trdnjave«, medtem ko so se Slovenci temu upirali in vztrajali na objektivnejši sliki. Na statistično »množitev« nemške strani na Spodnjem Štajerskem so pogosto vplivale tudi trenutne lokalne politične razmere, kjer so Nemci z osvojitvijo občinske uprave ali z gospodarsko premočjo vplivali na rezultate popisov prebivalstva (najočitneje pri zadnjem popisu leta 1910).
      • Nachdem auf dem internationalen Statistikkongress 1872 in Petersburg ein Programm über Volkszählungen angenommen worden war, erreichte die Idee der Einführung einer neuen Rubrik auch die Doppelmonarchie. Diese neue Rubrik war allerdings für die Bestimmung der tatsächlichen (nationalen) Struktur nicht geeignet, insbesondere nicht in sprachlich gemischten Gebieten. Bereits die erste Volkszählung nach der Umgangssprache im Jahr 1880 zeigte, dass in der Untersteiermark die Stadtbevölkerung deutsch und die Landbevölkerung mehrheitlich slowenisch war. Die Zählungen gaben nicht die tatsächliche momentane Lage wieder, weil so mancher dem lokalen deutschen Druck unterlag und sich bei Volkszählungen zum Deutschtum bekannte. Daher waren die Resultate mehr eine Folge der statistischen als der realen Assimilation. Nach der Zählung stellte die Zeitung Slovenski narod resigniert fest, dass die Resultate niederschmetternd sind, weil „manch ein Hausbesitzer oder Familienvater dachte, in der betreffenden Rubrik werde lediglich gefragt, ob er Deutsch kann oder nicht, und er trug sich und seine Kinder als Deutsche ein, obwohl letztere kein einziges Wörtchen Deutsch können, und er selbst Deutsch gerade nur zur Not radebrecht“. Die Regierung Taaffe brachte eine beachtliche Dynamik in die nationalen Beziehungen. Bereits die nächste Zählung im Jahr 1890 war politisch viel stärker „belastet“ als die erste Zählung, als viele noch mit der neuen Kategorie „rangen“. Die national orientierte Politik hatte im Laufe eines Jahrzehnts dazu geführt, dass die deutschen nationalen Schutzvereine die Resultate beeinflussten. Während die Zählung 1880 nach der Umgangssprache 11 % Deutsche und 89 % Slowenen in der Untersteiermark ausgewiesen hatte, sank laut der folgenden Zählung der Anteil der slowenischen Bevölkerung in fast allen Bezirken. Die Rubrik Umgangssprache wurde von Zählung zu Zählung immer wichtiger. Der Druck von deutscher Seite zeigte sich um die Jahrhundertwende schon merkbar im täglichen Leben. Am „heißesten“ war die Frage der Umgangssprache in untersteirischen Städten mit deutscher Mehrheit. Besonders Celje als Zentrum der slowenischen und deutschen Politik stand im Mittelpunkt der Konflikte. Der deutsche Druck nahm in den Folgejahren noch zu und der Anteil der Bevölkerung mit slowenischer Umgangssprache war in der Untersteiermark bis zum Ersten Weltkrieg im Sinken begriffen. Am stärksten bemerkbar war die deutsche Übermacht bei der Volkszählung im Jahr 1910 in Šoštanj. Während es im Jahr 1900 in Šoštanj laut Zählung gut 15 % Deutsche gegeben hatte, zählten die Zählkommissäre im Jahr 1910 – als nach dem Niedergang der slowenischen Lederfabrik von Ivan Vošnjak die Gemeindepolitik von Hans Woschnagg, einem Neffen der slowenischen Politikerfamilie Vošnjak, geleitet wurde – gleich 70 % Deutsche.
    • založnik
      • Zgodovinsko društvo
    • datum
      • 2007
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    Seznam literature v delu (2)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    58Studen, AndrejZapleti okrog občevalnega jezikaSlovenska kronik XIX. stoletja, 1861-1914LjubljanaNova revija2003
    59Studen, Andrej ; Cvirn, JanezEtnična (nacionalna) struktura mest na Spodnjem Štajerskem (1880-1910)Zbornik radova prvog i drugog međunarodnog seminara zajednice Nijemaca Hrvatske-ZagrebZagreb, VaraždinZajednica Nijemaca u Hrvatskoj2002