logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Jugoslovanska nacionalna stranka in vprašanje slovenske banovine 1939-1941


Avtor(ji):Jurij Perovšek
Soavtor(ji):Jasna Fischer (odg. ur.)
Leto:2002
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Jurij Perovšek je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2002_3.pdf
Velikost:1.57MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Jugoslovanska nacionalna stranka (JNS) je gledala na oblikovanje slovenske banovine, ki naj bi bila oblikovana po zgledu Banovine Hrvaške, hrvaške državnopravne enote v Kraljevini Jugoslaviji, vzpostavljene 16. avgusta 1939, skrajno zadržano. Temelječ na ideji jugoslovanskega nacionalnega integralizma, enotnega gospodarskega prostora in "višjega državnega in nacionalnega stališča", bi JNS soglašala le z rešitvijo, da bi uvedbo (omejenih) pokrajinskih avtonomij pogojevala močna povezovalna vloga jugoslovanske države. JNS je vprašanje slovenske banovine presojala z vidika čim večjega ohranjanja unitarističnega načela, to pa je bilo merilo, pri katerem je v letih 1939-1941 vztrajala tudi v ocenjevanju drugih vprašanj slovenskega idejnopolitičnega, narodnokulturnega in socialnogospodarskega razvoja.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1723
    • naslov
      • Jugoslovanska nacionalna stranka in vprašanje slovenske banovine 1939-1941
      • The Yugoslav National Party and the Question of a Slovene Banovina (1939-1941)
    • avtor
      • Jurij Perovšek
    • soavtor
      • Jasna Fischer (odg. ur.)
    • predmet
      • Banovina Slovenija
      • Jugoslovanska nacionalna stranka
      • liberalizem
      • nacionalni integralizem
      • unitarizem
      • kulturni boj
      • Banovina Slovenija
      • Yugoslav National Party
      • liberalism
      • national integrationism
      • unitarianism
      • cultural struggle
    • opis
      • The idea of a Slovene banovina, modeled on the Banovina Croatia, the Croatian administrative unit within the Kingdom of Yugoslavia established on 16 August 1939, was met with great reserve by the Yugoslav National Party (YNP). The YNP, which based its policy upon the idea of Yugoslav national integration, a single economic market and a "higher national and ethnic level" would only accept a solution whereby (limited) provincial autonomy was conditioned by a strong unifying role of the Yugoslav state. The YNP considered the question of a Slovene banovina with the view to preserving, as far as possible, the principle of unitarism. This was the criterion on which it also insisted with regards to other issues concerning Slovene national, cultural, social and economic development between 1939 and 1941.
      • Jugoslovanska nacionalna stranka (JNS) je gledala na oblikovanje slovenske banovine, ki naj bi bila oblikovana po zgledu Banovine Hrvaške, hrvaške državnopravne enote v Kraljevini Jugoslaviji, vzpostavljene 16. avgusta 1939, skrajno zadržano. Temelječ na ideji jugoslovanskega nacionalnega integralizma, enotnega gospodarskega prostora in "višjega državnega in nacionalnega stališča", bi JNS soglašala le z rešitvijo, da bi uvedbo (omejenih) pokrajinskih avtonomij pogojevala močna povezovalna vloga jugoslovanske države. JNS je vprašanje slovenske banovine presojala z vidika čim večjega ohranjanja unitarističnega načela, to pa je bilo merilo, pri katerem je v letih 1939-1941 vztrajala tudi v ocenjevanju drugih vprašanj slovenskega idejnopolitičnega, narodnokulturnega in socialnogospodarskega razvoja.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2002
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    Citirano v (1)
    TipologijaAvtor(ji)NaslovKrajZaložbaLeto
    1.01 Izvirni znanstveni članekStiplovšek, MiroslavPomembna vloga pravnikov v ljubljanski in mariborski oblastni skupščini (1927-1929) ter banskem svetu Dravske banovine (1930-1941)LjubljanaInštitut za novejšo zgodovino2019