Diplomsko delo je nastalo kot razširitev seminarske naloge z naslovom Državna bolnica za ženske bolezni v Ljubljani. Pri tem pa se nisem omejila le na sam čas delovanja bolnišnice (t. j. 1923–1941), ampak sem časovni razpon razširila na čas od ljubljanskega velikonočnega potresa naprej. Z orisom potresa in osredotočenjem na posledice potresa sem lahko navezala vsebino diplomske naloge na napredek porodništva, saj je bila ena od posledic potresa tudi nov način gradnje bolnišnic, t. i. pavilijonski sistem, ki je omogočal boljše pogoje za zdravljenje. Le-ti pa so bili ne samo v Državni bolnici za ženske bolezni v Ljubljani, ampak tudi v kateri drugi ključnega pomena za napredek stroke in za večanje zaupanja žensk v inštitucijo kot možnega prostora, kamor naj gredo rodit. V fondu AS 427 Državna bolnica za ženske bolezni v Ljubljani sem podrobneje preučila matične knjige porodniškega oddelka, ki sem jih obdelala s programom Access. Izsledke analize sem nato obogatila še s podatki za Dravsko banovino in za Ljubljano. Pri razširitvi diplomskega dela sem ohranila sosledje iz seminarske naloge in tudi tukaj sem poglavje namenila babicam kot ključnim osebam, ki so porodnicam pomagale spraviti otroka na svet. Dobre babice so in še vedno bodo pomagale ohranjati zdrave matere in zdrave dojenčke.