V prispevku so analizirane socialne strategije, ki so jih organi ljudske oblasti razvijali na območju cone B STO
v okviru splošnega in posebnega skrbstva za otroke. Osvetljene so nekatere posebnosti na področju skrbništva,
rejništva in posvojitev ter predstavljeno delovanje ustanov za zaščito in vzgojo otrok in mladine v razmerah
vojaške uprave. Zaradi politične in družbene nestabilnosti, ki so jo zaznamovala močna migracijska gibanja,
so oblasti favorizirale zavodsko oskrbo socialno ogroženih otrok kot osrednjo obliko njihovega državnega
institucionalnega varstva.