Prispevek obravnava zgodbo reševanja dveh skupin judovskih beguncev, otrok in mladostnikov, ki so iz srednje Evrope in Balkana bežali pred holokavstom. Prvo skupino je pot vodila preko Zagreba in Lesnega Brda pri Vrhniki do Nonantole pri Modeni, kamor so prišli sredi julija 1942. Vodil jih je Josef Indig, Jud iz Virovitice. V Nonantoli se jim je druga skupina pridružila aprila 1943. Njihova pot se je tam srečala s slovensko družino Vendramin iz Solkana, ki je zaradi fašističnega pregona očeta-učitelja, živela v tem severnoitalijanskem kraju. Andrej Vendramin je dejavno pomagal pri reševanju omenjene skupine judovskih otrok, pri čemer je sodeloval s krajevnim duhovnikom in zdravnikom, ki sta po vojni dobila priznanje za svoje nesebično početje, saj ju je država Izrael že počastila z nazivom »pravičnik med narodi«. Po koncu druge svetovne vojne se je družina Vendramin vrnila na Primorsko, zato je ostala vloga učitelja Andreja Vendramina do danes precej neznana. Trenutno potekajo priprave na proces priznanja njegovih zaslug pri reševanju Judov med holokavstom.