V prispevku gre za pregled nekaterih osrednjih konceptualizacij otroštva, vsebin in načinov preučevanja
otrok predvsem v zgodovini, antropologiji in sociologiji. Umestitev otroštva v raziskovalno polje, njegova
postavitev kot objekta oz. subjekta preučevanja je tesno prepletena s tem, kako se je otroštvo obravnavalo
in zamišljalo v družbi. Pripovedi o otroštvu so povezane z vprašanjem oblikovanja identitet in spominov.
Avtorica opozarja, da čeprav gre pri otroških spominih za osebna spominjanja na preteklost, se spomini na
otroštvo oblikujejo v sodobnosti in v družbi.