logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

"Slovenski" prostor na Ogrskem po obnovi ustavnega življenja

Značilnosti (ne)demokratizacije in (ne)pluralizacije na levi strani Mure (1861-1918)
Avtor(ji):Filip Čuček
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.), Damijan Guštin (gl. ur.)
Leto:2009
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2009, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:habsburška monarhija, Ogrska, Prekmurje, politična zgodovina, demokracija, nacionalizem, Habsburg Monarchy, Hungary, the Prekmurje region, political history, democracy, nationalism
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Filip Čuček je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2009-1.pdf
Velikost:6.36MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file697
Odpri
Prenesi
Opis
V prispevku avtor analizira "slovenski del" Ogrske po obnovi ustavnega življenja v habsburški monarhiji v luči demokracije in demokratizacije družbe, ko se je tudi nacionalizem vse bolj uveljavljal v političnem življenju. Avtor je pokazal, da je nacionalizem med "Slovence" na levi strani Mure prodiral mnogo počasneje kot med tiste na desni strani reke. Povezava med obema bregovoma je obstajala že od šestdesetih let 19. stoletja naprej, vez pa so "narekovali" slovenski intelektualci iz Kranjske in Štajerske, ki so pravzaprav spoznavali ljudi onstran Mure. V času demokratizacije je ta ubirala na Ogrskem drugačno pot kot tista v avstrijskem delu monarhije. Če so cislitvanski Slovenci pred prelomom stoletja pridobili to ali ono pravico in svoje slogaške politične začetke "preoblikovali" v moderno pluralno politično strankarsko življenje (na Kranjskem v začetku devetdesetih let, na Štajerskem po prelomu stoletja), pa se "Slovenci" na Ogrskem vse do propada dvojne monarhije niso politično organizirali, pač pa so bili v veliki meri prepuščeni madžarskemu nacionalnemu "valu". O jezikovni in kulturni enotnosti Prekmurcev z drugimi Slovenci lahko dejansko govorimo šele po prvi svetovni vojni.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/15119
    • naslov
      • "Slovenski" prostor na Ogrskem po obnovi ustavnega življenja
      • Značilnosti (ne)demokratizacije in (ne)pluralizacije na levi strani Mure (1861-1918)
      • "Slovenian" Space in Hungary after the Restoration of Constitutional Life
      • The Characteristics of (Non)democratisation and (Non)pluralisation on the Left Bank of the River Mura (1861-1918)
    • avtor
      • Filip Čuček
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
      • Damijan Guštin (gl. ur.)
    • predmet
      • habsburška monarhija
      • Ogrska
      • Prekmurje
      • politična zgodovina
      • demokracija
      • nacionalizem
      • Habsburg Monarchy
      • Hungary
      • the Prekmurje region
      • political history
      • democracy
      • nationalism
    • opis
      • V prispevku avtor analizira "slovenski del" Ogrske po obnovi ustavnega življenja v habsburški monarhiji v luči demokracije in demokratizacije družbe, ko se je tudi nacionalizem vse bolj uveljavljal v političnem življenju. Avtor je pokazal, da je nacionalizem med "Slovence" na levi strani Mure prodiral mnogo počasneje kot med tiste na desni strani reke. Povezava med obema bregovoma je obstajala že od šestdesetih let 19. stoletja naprej, vez pa so "narekovali" slovenski intelektualci iz Kranjske in Štajerske, ki so pravzaprav spoznavali ljudi onstran Mure. V času demokratizacije je ta ubirala na Ogrskem drugačno pot kot tista v avstrijskem delu monarhije. Če so cislitvanski Slovenci pred prelomom stoletja pridobili to ali ono pravico in svoje slogaške politične začetke "preoblikovali" v moderno pluralno politično strankarsko življenje (na Kranjskem v začetku devetdesetih let, na Štajerskem po prelomu stoletja), pa se "Slovenci" na Ogrskem vse do propada dvojne monarhije niso politično organizirali, pač pa so bili v veliki meri prepuščeni madžarskemu nacionalnemu "valu". O jezikovni in kulturni enotnosti Prekmurcev z drugimi Slovenci lahko dejansko govorimo šele po prvi svetovni vojni.
      • In the following contribution the author analyses the "Slovenian part" of Hungary after the restoration of the constitutional life in the Habsburg Monarchy in the light of democracy and democratisation of society, when nationalism kept increasingly asserting itself in the political life. The author demonstrates that nationalism was far slower to affirm itself among the "Slovenians" on the left bank of the river Mura as among those on the right bank. The link between both banks has existed since the 1860s and was "established" by the Slovenian intellectuals from Carniola and Styria, who were actually only getting to know the people on the other side of Mura. In the time of democratisation, the developments were different in Hungary as in the Austrian part of the Monarchy. If before the turn of the century the Cisleithanian Slovanians acquired certain rights and "transformed" their initial unification policy into a modern plural political party life (in Carniola in the beginning of the 1890s and in Styria after the turn of the century), the "Slovenians" in Hungary have not organised themselves politically until the very dissolution of the double monarchy. Instead they were largely left to the Hungarian national "wave". Only after World War I can we really start talking about the linguistic and cultural unity of the Slovenians from the Prekmurje region with the other Slovenians.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2009
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    Citirano v (2)
    TipologijaAvtor(ji)NaslovKrajZaložbaLeto
    1.01 Izvirni znanstveni članekPerovšek, JurijOrganizacijsko-politična slika liberalnega tabora v letih 1891-19412017
    1.01 Izvirni znanstveni članekPerovšek, JurijOrganizacijsko-politična slika liberalnega tabora v letih 1891-1941Ljubljana2017
    Seznam literature v delu (33)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    45Novak, VilkoKulturni, narodnostni in verski tokovi v Prekmurju ob prelomu stoletjaKleklov simpozij v RimuCelje1995
    44Taylor Allen, J. P.Habsburška monarhija 1815-1918Ljubljana1956
    45Vörös, KárolyDie Munizipalverwaltung in Ungarn im Zeitalter des DualismusDie Habsburgermonarchie 1848-1918, Band VII/2Wien2000
    45Kerec, DarjaSóbota na prelomu 19. in 20. stoletjaBorec2004
    45Toth, AdalbertDie soziale Schichtung im ungarischen Reichstag 1848 bis 1918Die Habsburgermonarchie 1848-1918, VII/1Wien2000
    45Zwitter, FranK vprašanju razvoja Slovencev v Prekmurju med 1860 in 1918Prekmurski Slovenci v zgodoviniMurska Sobota1961
    45Zwitter, FranNacionalni problemi v habsburški monarhijiLjubljana1962
    46Priestly, TomDenial of Ethnic Identity : The Political Manipulation of Beliefs about Language in Slovene Minority Areas of Austria and HungarySlavic Review1996
    46Nećak Lük, AlbinaSociolingvistična podoba Prekmurja : razmere v času med Avstro-Ogrsko in JugoslavijoPrekmurje na obrobju ali v stičišču evropskih komunikacijMurska Sobota2000
    46Zelko, IvanIvanocyjev pomen za slovensko narodno zavest v PrekmurjuIvanocyjev simpozij v RimuRim1985
    46Šiftar, VanekMadžarizacija in prekmurski tisk v začetku XX. stoletjaDialogi1970
    46Fujs, MetkaNarodnopolitična razmerja med Slovenci in Madžari v Prekmurju v dobi dualizmaZgodovinski časopis2001
    46Brumen, BorutNa robu zgodovine in spomina : urbana kultura Murske Sobote med letoma 1919 in 1941Murska Sobota1995
    47Ftičar, JožeSlovenci na levi in desni strani Mure in njihovi kulturni stiki (do 1919)Panonski zbornikMurska Sobota1966
    47Šebjanič, FrancNovejši književno-zgodovinski in kulturno-politični razvoj v PrekmurjuPanonski zbornik
    47Fujs, MetkaSlovenska zavest in Slovenci v PrekmurjuSlovenija 1848-1998: iskanje lastne potiLjubljana1998
    47Fujs, MetkaPosebnosti prekmurske zgodovineTemeljne prelomnice preteklih tisočletijLjubljana2001
    48Slavič, MatijaPrekmurska geografija in topografija; Narodnost in osvoboditev PrekmurcevNaše Prekmurje : zbrane razprave in člankiMurska Sobota1999
    48Trstenjak, AntonSlovenci na OgrskemMaribor2006
    48Trstenjak, AntonSlovenci v šomodski županiji na OgrskemLjubljana1905
    48Novak, MiroslavPrekmurje v Kleklovem časuKleklov simpozij v Rimu
    49Novak, VilkoKulturni stiki do osvobojenjaSlovenska krajina Beltinci1935
    49Kerec, DarjaPrekmurska zavest in slovenstvoRegionalni vidiki slovenske zgodovineLjubljana2004
    50Fujs, MetkaPrekmurci v dvajsetem stoletjuPrekmurje na obrobju ali v stičišču evropskih komunikacijMurska Sobota2000
    51Novak, VilkoIvanocyjevo slovstveno delovanje in njegov pomen za prekmurske SlovenceIvanocyjev simpozij v Rimu
    51Novak, VilkoMiselni, narodnostni in verski tokovi v Prekmurju ob prehodu XIX. v XX. stoletjeZbornik Simpozija o msgtr. Jožefu KerécuLjubljana1992
    52Jerič, IvanZgodovina madžarizacije v PrekmurjuMurska Sobota2001
    53Škafar, IvanSlovenska narodna zavest dr. Franca Ivanocyja in narodnostni pomen prekmurskega tiska v XX. stoletjuDialogi1970
    54Révész, LászlóDer ungarische Reichstag 1848 bis 1918: Rechtliche Grundlagen und praktische UmsetzungDie Habsburgermonarchie 1848-1918
    56Slavič, MatijaO prekmurski statistikiNaše Prekmurje
    57Vugrinec, JožeKleklovo slovenstvo in voditeljstvoKleklov simpozij v Rimu
    57Slavič, MatijaNarodno življenje prekmurskih SlovencevNaše Prekmurje
    57Škafar, IvanSlovenska narodna zavestDialogi1970