V letih 1945 do 1991 je bila Slovenija med vsemi jugoslovanskimi republikami najbolj
dejavna pri iskanju možnosti za pospešitev jugoslovansko-avstrijskega gospodarskega približevanja.
Pri tem je zagotovo imela prednosti pred drugimi republikami, zlasti geografski
položaj ter zgodovinske in druge povezave. V krepitev gospodarskih stikov z razvitejšo sosedo
jo je sililo slabšanje materialnega položaja narodne manjšine ter potreba po hitrejšem
gospodarskem napredovanju in približevanju razvitemu zahodu. Pot na zahod pa je vodila
preko avstrijskega trga, podjetništva in kapitala.