logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Polemika Ušeničnik - Rostohar o veri, narodnosti in etiki v letih 1912-1913

Avtor(ji):Jurij Perovšek
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.)
Leto:2003
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2003, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:vera, narodnost, etika, Slovenci, krščanstvo, katolicizem, narodni radikalizem, ateizem, religion, nationality, ethics, Slovenes, Christianity, Catholicism, national radicalism, atheism
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Jurij Perovšek je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2003_1.pdf
Velikost:1.93MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file229
Odpri
Prenesi
Opis
V razpravi je predstavljena polemika o veri in narodnosti ter narodnosti in etiki, ki je v letih 1912 in 1913 tekla med najpomembnejšim slovenskim katoliškim filozofom prve polovice 20. stoletja dr. Alešem Ušeničnikom in filozofom ter utemeljiteljem slovenske psihologije dr. Mihajlom Rostoharjem, ki je zagovarjal liberalne svetovnonazorske maksime. Razpravljalca sta vrednostni konflikt med verskim in narodnim interesom presojala na osnovi svojih ekskluzivističnih pogledov na narod oziroma vero. Ušeničniku je bil verski interes nad narodnim, Rostoharju pa narodni nad verskim; Ušeničniku je pomenila vera, Rostoharju pa narodnost etično osnovo človekovega bivanja. Zavezanost svetovnonazorskemu prepričanju ju je vodila k doslednemu odklanjanju sogovornikovih utemeljitev. Oba duhovno značilna predstavnika najpomembnejših svetovnonazorskih usmeritev na Slovenskem v začetku 20. stoletja sta v omenjeni polemiki dokazala, da so Slovenci v prejšnje stoletje vstopili kot narod globokih ideoloških razhajanj, za katerega je bilo sobivanje različnih svetovnonazorskih prepričanj očiten mišljenjski in bivanjski problem.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1504
    • naslov
      • Polemika Ušeničnik - Rostohar o veri, narodnosti in etiki v letih 1912-1913
      • The Polemics between Ušeničnik and Rostohar Regarding Religion, Nationality and Ethics in 1912 and 1913
    • avtor
      • Jurij Perovšek
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
    • predmet
      • vera
      • narodnost
      • etika
      • Slovenci
      • krščanstvo
      • katolicizem
      • narodni radikalizem
      • ateizem
      • religion
      • nationality
      • ethics
      • Slovenes
      • Christianity
      • Catholicism
      • national radicalism
      • atheism
    • opis
      • The paper deals with the polemics on religion and nationality, and on nationality and ethics, which were exchanged in 1912 and 1913 between Dr Aleš Ušeničnik, the most important Slovene Catholic philosopher in the first half of the nineteenth century, and Dr Mihajlo Rostohar, philosopher and founder of Slovene psychology, who defended liberal world views. The two disputants considered the conflict of values between religious and national interests on the basis of their exclusivist views on nationality and religion. Ušeničnik placed religious interests before national, whilst Rostohar put the national before religious. Ušeničnik saw the ethical basis of human existence in religion, and Rostohar in nationality. Devotion to their ideologies led them to a consistent rejection of the opponent's arguments. The above polemics between the representatives of the two main ideological orientations in Slovenia from the beginning of the twentieth century, proves that, ideologically, the Slovenes entered the century as a deeply divided nation to whom the coexistence of different ideologies was an obvious mental and existential problem.
      • V razpravi je predstavljena polemika o veri in narodnosti ter narodnosti in etiki, ki je v letih 1912 in 1913 tekla med najpomembnejšim slovenskim katoliškim filozofom prve polovice 20. stoletja dr. Alešem Ušeničnikom in filozofom ter utemeljiteljem slovenske psihologije dr. Mihajlom Rostoharjem, ki je zagovarjal liberalne svetovnonazorske maksime. Razpravljalca sta vrednostni konflikt med verskim in narodnim interesom presojala na osnovi svojih ekskluzivističnih pogledov na narod oziroma vero. Ušeničniku je bil verski interes nad narodnim, Rostoharju pa narodni nad verskim; Ušeničniku je pomenila vera, Rostoharju pa narodnost etično osnovo človekovega bivanja. Zavezanost svetovnonazorskemu prepričanju ju je vodila k doslednemu odklanjanju sogovornikovih utemeljitev. Oba duhovno značilna predstavnika najpomembnejših svetovnonazorskih usmeritev na Slovenskem v začetku 20. stoletja sta v omenjeni polemiki dokazala, da so Slovenci v prejšnje stoletje vstopili kot narod globokih ideoloških razhajanj, za katerega je bilo sobivanje različnih svetovnonazorskih prepričanj očiten mišljenjski in bivanjski problem.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2003
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd