Opozicija se je iz več razlogov odločila za bojkot volitev, zato so sprejeli zakonsko dopolnilo o skrinjici brez liste, s tem pa tudi ni bilo razdeljevanja posameznih mandatov, ampak so povsod bili izvoljeni kandidati Ljudske fronte (tudi tam kjer je večino dobila »črna skrinjica«). Res je, da je poleg Ljudske fronte (nosilec njene liste je bil Tito) svojo zvezno kandidatno listo prijavila tudi Delavska fronta z nosilcem Hadži-Todorom Dimitrijevičem, književnikom in bivšim narodnim poslancem iz Beograda, vendar je bila zavrnjena.
11. novembra 1945 je prišlo do volitev. Za dan volitev je partija izdala konkretne naloge svojim aktivistom: »Vsak Partijc je dolžan napeti vse sile ob volitvah in na dan volitev organizirati okrašene vozove. V mestu in vasi moramo poskrbeti, da bo na vsaki hiši zastava. Postaviti moramo agitatorske ekipe na okrožju in na okrajih, da jih bomo poslali na dan volitev tja, kjer bo šlo bolj slabo, da bodo tam s svojim delom podprli.«