Avtorica analizira pogoje in temeljne usmeritve razvoja makedonskega zgodovinopisja v prehodnem obdobju. Začenši s pogoji na popolnoma polarizirani politični sceni, pojasnjuje delitev na "stare" in "mlade" med makedonskimi zgodovinopisci, z ozirom na kritično ocenjevanje dosežkov makedonskega zgodovinopisja do leta 1991. Ob opozarjanju na po-skuse politične zlorabe zgodovine v okviru makedonske pluralistične scene avtorica opre-deljuje najpomembnejše dosežke makedonskega zgodovinopisja v obdobju med letoma 1991 in 2003, tako v tematskem kot v metodološkem pogledu.