Članek spremlja razvoj srbskega zgodovinopisja po letu 1991 v kontekstu celotnega razvoja znanstvenega zgodovinopisja v Srbiji. Posebna pozornost je namenjena kredibilnosti in vlogi zgodovinarjev v srbski in jugoslovanski družbi po drugi svetovni vojni. Temeljne usmeritve v srbskem zgodovinopisju po letu 1991 so enake tistim v osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Navkljub vzponu parazgodovinopisja in nasploh težkim pogojem za razvoj stroke, je srbskemu zgodovinopisju po letu 1991 uspelo osvojiti tudi mnogo novih metod in tem. V tem pogledu je potrebno razlikovati med akademskim zgodovinopisjem in publicistiko ter splošno zgodovinsko zavestjo.