logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Zgodovinski časopis

Salzburg, Ptuj in nastanek štajersko-madžarske meje v današnji Sloveniji

Avtor(ji):Peter Štih
Soavtor(ji):Vasilij Melik (odg. ur.)
Leto:1996
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Zgodovinski časopis, 1996, št. 4
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:srednji vek, državne meje, štajersko-madžarska meja, Štajerska, Madžarska
Datoteke (1)
Ime:ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1996_LETNIK_50_STEVILKA_4.pdf
Velikost:7.80MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file161
Odpri
Prenesi
Opis
Z določitvijo Drave za mejno reko med salzbursko in oglejsko metropolijo v Panoniji leta 769 oz. 803 je Salzburg prvič prišel v stik s Ptujem, v prvem tisočletju najpomembnejšim krajem v slovenskem prostoru, ki je bil od zadnje četrtine 10. stoletja tudi v posesti bavarske nadškofije. Zaradi zaščite svojih interesov, zvezanih z zemljiško posestjo, ki jo je nadškofija imela v Podravju, je nadškofu Konradu I. okrog 1130 uspelo doseči mir z Madžari in stabilizirati mejo, ki je potekala približno po črti Radgona - Ptuj. Okrog 1200 je prišlo dopvega premika meje proti vzhodu na škodo Madžarov. Zasluga za to, da so vzhodne Slovenske Gorice prišle v okvir Štajerske in nato Slovenije, gre predvsem nadškofijskim ministerialom s Ptuja.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/14777
    • naslov
      • Salzburg, Ptuj in nastanek štajersko-madžarske meje v današnji Sloveniji
      • Salzburg, Ptuj, and the Origin of the Border between Styria and Hungary in Present-Day Slovenia
    • ustvarjalec
      • Peter Štih
    • soavtor
      • Vasilij Melik (odg. ur.)
    • predmet
      • srednji vek
      • državne meje
      • štajersko-madžarska meja
      • Štajerska
      • Madžarska
    • opis
      • When the Drava river became the border river between the Salzburg and the Aquilea metropolitan province in Pannonia in 796 and in 803 respectively, this was Salzburg's first contact with Ptuj (Pettau), the most important town in the Slovene region in the first millennium. From the last quarter of the 10th century at the latest, Ptuj belonged to the Bavarian archdiocese. In order to protect the land the archdiocese possessed in the Podravje region, archbishop Conrad I around 1130 managed to attain peace with Hungarians and stabilise the border along the line between Radgona and Ptuj. The first shift of the border toward the east, thus toward Hungary, occurred around 1200, the second around the middle of the 13th century. Owing chiefly to the archdiocese ministerials of Ptuj, the eastern part of the Slovenske Gorice region thus passed to Styria, and later became part of Slovenia.
      • Z določitvijo Drave za mejno reko med salzbursko in oglejsko metropolijo v Panoniji leta 769 oz. 803 je Salzburg prvič prišel v stik s Ptujem, v prvem tisočletju najpomembnejšim krajem v slovenskem prostoru, ki je bil od zadnje četrtine 10. stoletja tudi v posesti bavarske nadškofije. Zaradi zaščite svojih interesov, zvezanih z zemljiško posestjo, ki jo je nadškofija imela v Podravju, je nadškofu Konradu I. okrog 1130 uspelo doseči mir z Madžari in stabilizirati mejo, ki je potekala približno po črti Radgona - Ptuj. Okrog 1200 je prišlo dopvega premika meje proti vzhodu na škodo Madžarov. Zasluga za to, da so vzhodne Slovenske Gorice prišle v okvir Štajerske in nato Slovenije, gre predvsem nadškofijskim ministerialom s Ptuja.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 1996
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd