Avtor obravnava obred ustoličevanja karantanskih vojvod z vidika arheologije in mitologije. Ugotavlja, da je Vojvodski stol na Sveškem polju (Zollfeld) nastal 1335. Do tedaj je tam stal Knežji kamen, ki so ga nato prenesli na Krnski grad. Prvotno so na Sveškem polju stali štirje kamni. Enako so bili tudi na irski Temair (angl. Tara) prvotno v obredu ustoličevanja vpleteni Štirje kamni. Obred ima sakralen izvor, njegovi bistveni sestavini sta dvoboj in poroka z boginjo Oblastjo v konjski podobi, kar zagotovi blagostanje človeški skupnosti. Karantanija kot sveta plemenska skupnost je bila majhna. Ob njej je ležala slovanska kneževina Liburnija s središčem ob Millstattskem jezeru. Ob koncu 8. st. je tam živel knez Domicijan, mecen in podpornik kleriških skupnosti v Molzbichlu in Millstattu, v katerih so začela nastajati besedila, ki jih pozneje poznamo kot Brižinske spomenike.