Najstarejše ohranjene listine, ki se nanašajo na Lož (bodisi na loški trg ali grad, bodisi na loški posestni ali sodni teritorij) segajo v začetek 13. stoletja. Geostrateška lega loškega ozemlja, ki je bila v 13. in 14. stoletju odločilnega pomena za posest oglejskih patriarhov in Ortenburžanov na Kranjskem, je pod Habsburžani, kljub povzdignjenju trga v mesto, izgubila nekdanji pomen. Ministeriali in plemenitaši iz posameznih naselij v loški okolici v ohranjenih listinah v glavnem nastopajo kot priče. Še pod Vovbržani, v začetku 13. stoletja, so jim bile potrjene patrimonialne sodne pravice. Kmetje so omenjeni v listinah iz 14. in 15. stoletja, toda o njihovem položaju določneje spregovorijo šele urbarji in urbarialni seznami iz 16. in 17. stoletja. Meje deželsko-sodnega gospostva se ožijo, posest pa drobi in lokalizira v Loški dolini.