Organizirane soline se na vzhodnojadranski obali začnejo pojavljati v 12. in 13. stoletju. Njihov nadaljnji razvoj je bil usodno povezan s spremembami oblasti na tem prostoru in z njihovo politiko do solin. Še večji pa je bil vpliv narave, ki je povzročal ogromna nihanja v proizvodnji soli, kar prikazujejo ohranjeni arhivski zapisi. Tem nihanjem se niso izognile niti največje soline v Dubrovniku (oziroma Stonu), na splitskem področju, v Šibeniku in okolici, na otoku Pagu in v Piranu, Kopru ter Trstu.