Bogo Grafenauer je diplomiral (1940) in doktoriral (1944) na Univerzi v Ljubljani, na kateri je nato poučeval zgodovino Slovencev ter uvod v Študij zgodovine (od 1956 kot redni profesor). S svojimi raziskavami srednjeveške zgodovine Slovencev in drugih južnoslovanskih narodov, kmečkih uporov in narodnostnega razvoja na Slovenskem (posebej na Koroškem, od koder izvira rod njegovega očeta) ter s sintetičnimi pregledi slovenske zgodovine se je razvil v enega vodilnih slovenskih zgodovinarjev po drugi svetovni vojni. Ob pedagoškem in raziskovalnem deluje opravil tudi veliko uredniškega (mdr. pri Zgodovinskem časopisu) in kulturno-organizacijskega dela (mdr. kot predsednik Slovenske matice in Kluba koroških Slovencev v Ljubljani).
Grafenauerjeva bibliografija obsega več kot 450 enot, od tega 20 samostojnih knjig.