/
Serijske publikacije
/
Zgodovinski časopis
Stanovanjska jama z Otoka pri Dobravi
Avtor(ji):Vida Stare
Soavtor(ji):Vasilij Melik (odg. ur.)
Leto:1993
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Datoteke (1)
Ime:ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1993_LETNIK_47_STEVILKA_2.pdf
Velikost:8.13MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file147
Opis
Prispevek govori o »zemljanki«, najstarejšem stanovanjskem bivališču na Otoku. Njen pomen je že v dejstvu, da takšna jama obstaja na tem delu Slovenije in se tako vključuje med slovanske vkopane objekte 10. —15. stol. na širšem vzhodnoevropskem prostoru. Vkopana je bila v času pred 11. stol. in je imela dve ali tri razvojne stopnje. Dokončno sojo zasuli v 14. stoletju. Verjetno je bila del v poplavi uničenega slovanskega naselja, kjer so se bavili z usnjarsko in železarsko dejavnostjo, katerih sledove so odkrili na južnem delu otoške površine.
Metapodatki (11)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/14524
- naslov
- Stanovanjska jama z Otoka pri Dobravi
- Dwelling Cave on Otok by Dobrava
- avtor
- Vida Stare
- soavtor
- Vasilij Melik (odg. ur.)
- predmet
- arheološke najdbe
- arheologija
- Dolenjska
- Otok
- Dobrava
- 10./15.st.
- opis
- The contribution deals with the so called "earth cabin", the oldest dwelling place in Otok. Its significance is in the very fact that such a cave exists in this part of Slovenia, being therefore one of the Slav dug in objects from the period 10th to 15th century in the wider East-European territory. It was dug in in the time before the 11th century and went through two or three stages of development. It was filled up for good in the 14th century. Probably it was a part of the Slav settlement, destroyed by a flood. Inhabitants were occupied with leather and ironwork activities, traces of which were discovered in the southern part of Otok.
- Prispevek govori o »zemljanki«, najstarejšem stanovanjskem bivališču na Otoku. Njen pomen je že v dejstvu, da takšna jama obstaja na tem delu Slovenije in se tako vključuje med slovanske vkopane objekte 10. —15. stol. na širšem vzhodnoevropskem prostoru. Vkopana je bila v času pred 11. stol. in je imela dve ali tri razvojne stopnje. Dokončno sojo zasuli v 14. stoletju. Verjetno je bila del v poplavi uničenega slovanskega naselja, kjer so se bavili z usnjarsko in železarsko dejavnostjo, katerih sledove so odkrili na južnem delu otoške površine.
- založnik
- Zveza zgodovinskih društev Slovenije
- datum
- 1993
- tip
- besedilo
- jezik
- Slovenščina
- jeDelOd