Slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem je bila že od dvajsetih let konfrontirana z nacizmom, ki se je v tej pokrajini zaradi tradicije velenemškega nacionalizma še posebej zgodaj in močno razmahnil, v obliki neonacizma pa ga srečujemo vse do danes, po anšlusu marca 1938 so se koroški Slovenci bolj aktivno kot druge narodne manjšine ali socialne skupine v »Ostmarki« uprli nacistom. Od napada na Jugoslavijo aprila 1941 in še posebej od izselitve približno tisoč koroških Slovencev aprila 1942 se je tudi na Koroškem razmahnila Osvobodilna fronta slovenskega naroda in partizansko bojevanje, za ceno številnih človeških žrtev se je upor širil do nacistične kapitulacije.