Avtor v razpravi obravnava frakcijski boj za Leninovo dediščino v sovjetskem partijskem in državnem vrhu v letih 1924—1927. V tem okviru analizira nasprotujoče si teoretične poglede Trockega, Stalina in Zinovjeva glede perspektiv »graditve socializma v eni deželi«, kot tudi njihovo različno pojmovanje notranje partijske demokracije. V tem ostrem boju je Stalin zmagal, saj je z grobo politično diskvalifikacijo onemogočil delovanje opozicije ter dosegel izključitev Trockega in Zinovjeva iz partije.