Sredi 18. stoletja so organizacijo in financiranje hrvaško-slavonske Vojne krajine od notranjeavstrijskih stanov prevzeli dunajski centralni uradi. Sledila je vrsta daljnosežnih strukturalnih sprememb družbenih razmer v Vojni krajini: militarizacija in birokratizacija krajišniške družbe, uvedba rednih štetij in konskripcijskih seznamov, integriranje civilnih območij v Vojno krajino, prepoved delitve družin in dekretirano oživljanje zadrug, uniformiranje krajišnikov itd. Krajišniki so ohranili svobodni kmečki položaj, novo samofinanciranje Vojne krajine pa je državi prihranilo veliko izdatkov.