Organizirane strukture koroških Slovencev so v zadnjih dneh prve avstrijske republike z vsemi silami podpirale avstrijsko vlado pri boju za državno samostojnost. Po nacističnem prevzemu oblasti so novim oblastnikom podale lojalnostno izjavo, ob ljudskem glasovanju 10. aprila 1938 pa so se odločile pripadnikom manjšine svetovati, da potrdijo izvedeno priključitev. Pritisk na manjšino, predvsem na organizirane strukture, se je začel takoj po priključitvi. Za čimprejšnje ponemčenje južne Koroške je bila ustanovljena gosta mreža otroških vrtcev, kjer je bila slovenščina prepovedana, odpravljena je bila utrakvistična šola, delovanje kulturnih organizacij je bilo otežkočeno. Gospodarska politika je služila germanizaciji. Oblast je izvajala pritisk tudi na slovenske duhovnike. Med Slovenci se je začela oglašati kritika zaradi odkrite raznarodovalne politike.