V razpravi je predstavljena dejavnost Zveze bojevnikov (1931-1941), ki je združevala
veterane prve svetovne vojne, v večini nekdanje avstro-ogrske vojake. Zveza bojevnikov je
bila nepolitična in nadstrankarska organizacija, katere delovanje je bilo osredinjeno na
gojenje spomina na Veliko vojno, kar se je odražalo predvsem v spodbujanju k postavljanju
spomenikov padlim vojakom prve svetovne vojne. Svoje delovanje je usmerjala tudi na
socialno področje, predvsem v obliki t. i. samopomoči in v skrbi za ureditev socialnega
položaja vojnih invalidov. Tako z zornega kota državne skrbi in odnosa ter skozi gradnjo in
vsebino državotvornega kolektivnega spomina na obdobje prve svetovne vojne moremo
ugotoviti, da so bili veterani nekdanje avstro-ogrske vojske veterani drugega razreda, katerih
spomin zaradi zgodovinskih okoliščin ni mogel postati del uradne komemoracije Velike vojne
na jugoslovanskih tleh.