Večino svojega šest stoletnega obstoja je Osmansko cesarstvo najbolj določala oznaka
birokratskega, agrarnega imperija. Članek analizira gospodarstvo, gospodarske institucije in
gospodarske razloge za njegovo dolgoživost. V ta namen avtor analizira gospodarske in
politične razmere ter razvoj v Osmanskem cesarstvu. Kot je nemogoče govoriti zgolj o
vseobvladujoči krizi osmanskega gospodarstva po 16. stoletju, je tudi neustrezno
izenačevanje gospodarskih značilnosti v posameznih stoletjih do 1922. Preživetje države je
bilo namreč odvisno od pragmatizma, prožnosti in zmožnosti prilagajanja centralnih oblasti
na neprestane izzive. Dovoljšnja prožnost osmanskih oblastnih struktur je pripomogla k
ohranitvi osmanske oblasti tudi v času gospodarskega prehoda države v specifično
razumljeno obliko kapitalističnega gospodarstva. Pripravljenost na spremembe v osmanski
državi pa je bila omejena z obrambo in ohranitvijo tradicionalne ureditve, zato do popolne
simbioze z novimi izzivi v 19. in 20. stoletju ni več moglo priti.