Večino svojega šest stoletnega obstoja je Osmansko cesarstvo najbolj določala oznaka birokratskega, agrarnega imperija. Članek analizira gospodarstvo, gospodarske institucije in gospodarske razloge za njegovo dolgoživost. V ta namen avtor analizira gospodarske in politične razmere ter razvoj v Osmanskem cesarstvu. Kot je nemogoče govoriti zgolj o vseobvladujoči krizi osmanskega gospodarstva po 16. stoletju, je tudi neustrezno izenačevanje gospodarskih značilnosti v posameznih stoletjih do 1922. Preživetje države je bilo namreč odvisno od pragmatizma, prožnosti in zmožnosti prilagajanja centralnih oblasti na neprestane izzive. Dovoljšnja prožnost osmanskih oblastnih struktur je pripomogla k ohranitvi osmanske oblasti tudi v času gospodarskega prehoda države v specifično razumljeno obliko kapitalističnega gospodarstva. Pripravljenost na spremembe v osmanski državi pa je bila omejena z obrambo in ohranitvijo tradicionalne ureditve, zato do popolne simbioze z novimi izzivi v 19. in 20. stoletju ni več moglo priti.