Prispevek obravnava gospodarske in družbene vidike stanovanjske gradnje ter njihovo
medsebojno povezanost v Trstu v obdobju hitrega razvoja mesta v zadnjih desetletjih njegove
"avstrijske dobe". Takrat je Trst sodil med največja avstrijska mesta in je obenem bil mesto z
največjim številom slovenskega urbanega prebivalstva. V obravnavi se Trst primerja z
nekaterimi večjimi avstrijskimi mesti na podlagi avstrijskih statistik, za slovenski prostor pa
je primerjava možna posebno z Ljubljano. V širšem smislu je namen članka tudi prispevati k
vključevanju preučevanja tržaške urbane stvarnosti v slovensko zgodovinopisje, s posebnim
ozirom na gospodarske in družbene aspekte razvoja mest na Slovenskem na prehodu iz 19. v
20. stoletje.