Avtor članka predstavlja gledanja liberalneje usmerjenih predstavnikov mladoslovenskega
tabora Ferda Kočevarja, Janka in Josipa Serneca, Josipa Vošnjaka in Antona Globočnika na
vse težji položaj kmeta, na liberalni kapitalizem in z njim povezana socialna nasprotja v
drugi polovici 19. stoletja. Vsi ti so idealizirali ruski in južnoslovanski kmečki kolektivizem
in menili, da je nasprotja in napetosti, ki so jih povzročali moderna industrija, zahodni
individualizem in moderna industrializacija mogoče razrešiti z utrjevanjem pripadnosti
skupnosti, oblikovanjem zavesti o skupnih interesih in s podružbljenjem dela (J. Sernec). Za
vse je značilno, da so se le deloma in v omejeni meri zavedali daljnosežnosti gospodarskih in
družbenih sprememb, ki jih je v drugi polovici 19. stoletja doživljal evropski Zahod, in so
želeli tradicionalno sestavo slovenske družbe usmeriti na pot modernizacije na čim manj
konflikten način.